Poslanci evropskega parlamenta so danes na mizi imeli enega ključnih ukrepov, ki ga morajo države članice še sprejeti, da bi uresničile svoje zaveze o zmanjšanju toplogrednih plinov iz leta 2015 sklenjena pariškega podnebnega sporazuma. Glasovali so o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za nove avtomobile in lahka gospodarska vozila po letu 2030. Njihova odločitev o krepkem zmanjšanju teh izpustov pa je močno zaskrbela evropske avtomobilske proizvajalce, medtem ko so zagovorniki zaščite okolja zadovoljni.
Poslanci odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano v evropskem parlamentu so septembra predlagali 45-odstotno zmanjšanje izpustov pri novih avtomobilih od leta 2030, kar je precej več, kot predlaga evropska komisija (30 odstotkov). Prav tako se je v predlogu odbora znašla zahteva, da avtomobilski proizvajalci leta 2030 proizvedejo že vsaj 35 odstotkov vozil brez izpustov (ZLEV) oziroma vozil pod 50 gramov izpustov na kilometer. Parlamentarci so torej avtomobilski industriji nalagali, koliko električnih oziroma kombiniranih vozil morajo imeti v svoji proizvodnji. Noben od teh predlogov ni dišal velikim avtomobilskim proizvajalcem.
Končni predlog do konca leta?
Pred glasovanjem v parlamentu so se oglasili v združenju evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA in svarili pred preveč visokoletečimi cilji, ki bi lahko ogrozili številna delovna mesta v avtomobilski industriji. Proti preveč močnemu nastopu proti avtomobilski industriji se je pred dnevi oglasila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, predsednica vlade države, v kateri proizvedejo največ evropskih avtomobilov. »Iniciativa za zmanjšanje izpustov ni nova. Avtomobilska industrija dobro ve, da bo razvoj šel v smeri proizvodnje hibridnih vozil in drugih vozil na čistejšo pogonsko moč. Ambicioznost ciljev poskušajo zmanjšati, da bi bil prehod čim daljši,« razlaga Igor Šoltes, evropski poslanec iz vrst Zelenih.
Poročevalka Miriam Dalli (S & D) je na koncu sama predlagala kompromis za 40-odstotni rez. Njeno poročilo in predlagani amandma je bil z veliko večino sprejet (389 poslancev za, 231 proti, 41 vzdržanih), kar je sedaj močno okrepilo pogajalski mandat evropskega parlamenta v iskanju končnega dogovora z državami članicami in evropsko komisijo. Tako Dallijeva kot komisar za podnebje in energetiko Miguel Arias Cañete upata, da bodo pogajanja trialoga končana do konca leta. A najprej morajo prihodnji teden okoljski ministri osemindvajseterice oblikovati skupno stališče sveta. »Glede na izkušnje trialog ne bo lahek,« meni Šoltes.
Prehod omogoča nova delovna mesta
Razprava v evropskem parlamentu je sicer pokazala številne pomisleke, da bi lahko predlagani rez izpustov ogrozil delovna mesta v avtomobilski industriji. Vendar je Dallijeva te pomisleke zavrnila. »Predlagamo postopen prehod prav zato, da ne bi bilo negativnih posledic,« je dejala po glasovanju. Resda je komisija ocenila, da bi lahko v obdobju dvanajstih let izpuhtelo 12.000 delovnih mest, če bi obveljal 40-odstotni rez izpustov iz novih avtomobilov. A prav tako iz ocen komisije izhaja, da bi proizvodnja novih tehnologij v novih vozilih z ničelnimi izpusti ustvarila več novih delovnih mest – zgolj pri proizvodnji baterij za električna vozila bi se nove zaposlitve lahko veselilo 92.000 ljudi.
Skoraj celotno proizvodnjo baterij za električne avtomobile evropski avtomobilski proizvajalci namreč izvajajo na Kitajskem, kamor investirajo kar sedemkrat več sredstev za proizvodnjo električnih avtomobilov kot doma. Prav tukaj je še veliko prostora za fleksibilnost evropske avtomobilske industrije. »Zgolj z ambicioznim predlogom namreč dajemo avtomobilski industriji spodbudo, da investira in ustvarja kakovostna delovna mesta tukaj – v Evropski uniji,« je dejala Dallijeva.
Nezadovoljna avtomobilska industrija
Povsem drugačnega mnenja so v združenju evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA. Po njihovi oceni bi lahko odločitev evropskega parlamenta imela negativne vplive na delovna mesta v celotni verigi avtomobilske industrije. »Res je, da se bodo nekatera delovna mesta starega sektorja spremenila v nove sektorje. Vendar to ne pomeni izgubo delovnih mest, temveč ustvarjanje novih in prehoda nanje,« je prepričan Šoltes, ki sprejeti dogovor v evropskem parlamentu ocenjuje kot spodnjo še sprejemljivo mejo kompromisa.
Po oceni Erika Jonnaerta, generalnega sekretarja ACEA, se s takšno odločitvijo industrijo sili v preobrazbo v rekordnem času. »Ni zagotovila, da imamo ustrezen izvedbeni okvir za zagotovitev nenadnega prehoda na električne avtomobile,« meni Jonnaert. V ACEA opozarjajo na pomanjkljivo infrastrukturo polnilnih postaj za električne avtomobile in med državami članicami EU neusklajene spodbude potrošnikom, da bi kupili dražja električna vozila. »Potrošnikov ne morete prisiliti, da bi kupovali električna vozila, če ni ustrezne infrastrukture ali spodbud,« je dodal Jonnaert.
