Sodišče EU je zavrnilo dostop do informacij, kako evropski poslanci porabljajo dodatni denar, ki ga dobivajo na osebne bančne račune poleg svojih plač. Zahtevo za dostop so leta 2015 vložili novinarji iz vseh sedemindvajsetih članic Evropske unije, ki jih je v enotni projekt zbrala slovenska novinarka Anuška Delić. Vsak novinar je zahteval dostop do dokumentacije svojih, nacionalnih poslancev, v kateri je navedena poraba dnevnic, potnih stroškov, stroškov za delo asistentov. Skupna vsota teh stroškov lahko doseže več tisoč evrov na poslanca na mesec. Sprva so zahtevali tudi vpogled v porabo denarja, ki ga evroposlanci porabijo za delovanje pisarn v matičnih državah, a o tem evropski parlament sploh ne vodi evidence. Dokumentov, ki ne obstajajo, pa ni bilo mogoče zahtevati.
Poraba bo, kot je odločilo sodišče, še naprej ostala skrita. Znano pa je, da se med 751 evropskimi poslanci prav zaradi nepreglednosti dogajajo zlorabe. Razvpit je denimo primer evropske poslanke Marine le Pen, ki je neupravičeno porabila kar 300.000 evrov iz tega »skritega« fonda. Skupaj evropski parlament za tovrstne izdatke nameni več kot 300 milijonov evrov na poslanski mandat.
»Razočarana sem,« pravi Anuška Delić, pobudnica skupinske novinarske tožbe, ki je v projekt Evroposlanci zbrala novinarske kolege iz vse Evropske unije. »Mislila sem, da se bodo sodniki postavili vsaj nekam vmes – med varovanje zasebnosti in zahtevo po transparentnosti porabe javnega denarja. Tako pa so nas povsem zavrnili in so skoraj v celoti sledili argumentom evropskega parlamenta.« Anuška Delić je napovedala, da se bodo na sodbo pritožili. Novinarje zastopa slovenska odvetnica Nataša Pirc Musar. »Vztrajanje pri skrivanju podatkov je kratkovidno, saj se bo na prihajajočih volitvah evroskepticizem le še povečal. Letos so celo evropski komisarji začeli objavljati podrobnosti o porabi potnih stroškov, parlament in sodišče pa podatke skrivata. Narobe svet,« pravi Anuška Delić. Edino, kar vidi kot minimalni napredek, je odločitev poslancev, da bodo poslej denar prejemali na ločen bančni račun in ne na osebnega, na katerega prejemajo plačo.
Osebni podatki o javnem denarju
Vsak od novinarjev, s katerimi je sodelovala, je zahteval podatke o porabi za poslance iz svoje države. Vendar se je evropski parlament zahtevi uprl z argumentom, da gre za osebne podatke poslancev, ki morajo biti zaradi zaščite zasebnosti pred javnostjo skriti. V tožbi zoper odločitev parlamenta pa so novinarji zatrjevali, da ne gre za osebne podatke, saj denar tako in tako ni namenjen osebni porabi, temveč za izdatke v povezavi s službovanjem.
Sodniki so v sodbi sicer priznali, da so podatki, ki jih zahtevajo novinarji, »tesno povezani z javnimi podatki« o poslancih. A so hkrati zapisali, da to še ne pomeni, da jih ni mogoče označiti kot osebne podatke. Novinarjem so očitali, da je bila njihova zahteva preveč splošna, saj da niso izkazali specifične potrebe, zakaj bi morali biti podatki razkriti. V vprašanje, ali je interni nadzor nad porabo ustrezen ali ne in ali so potemtakem novinarji upravičeno zaskrbljeni, pa se sodišče ni spuščalo. Menilo je, da v konkretnem primeru to ni predmet presoje.
Z odločitvijo sodišča med drugim ni bil zadovoljen evropski poslanec Igor Šoltes. »Pričakoval bi, da bo sodišče postavilo pravico vedeti pred pravico do zasebnosti in osebnih podatkov, saj gre vendarle za javna sredstva. Žal smo v evropskem parlamentu še daleč od nujne reforme, ki bi zagotovila transparentnost pri porabi javnih sredstev,« je zapisal v odzivu na sodbo.
Kako porabljajo dodatke slovenski poslanci?
Poslanci v slovenskem parlamentu imajo poleg plače na voljo nekaj podobnih dodatkov kot njihovi evropski kolegi. Za delo na terenu mesečno prejmejo nadomestilo za delovanje poslanske pisarne, dodatek za delo v volilni enoti in nadomestilo za ločeno življenje. Tu je še letna kvota za mobilno telefonijo in prenos podatkov.
Plače slovenskih poslancev in poslank sodijo v sistem plač v javnem sektorju in so razdeljene v razrede od najvišjega 62. razreda do najnižjega 55. plačnega razreda. Avgusta je najvišjo plačo prejel še takratni predsednik državnega zbora Matej Tonin, 5598 evrov bruto, najnižjo pa poslanka NSi Iva Dimic, 3189 evrov bruto. Plače evropskih poslancev so višje – okoli 8000 evrov bruto.
Poslanci poleg plače prejemajo še nekaj dodatkov. Proračun državnega zbora vsakemu zagotovi 180 evrov za delovanje pisarne v volilni enoti, kjer je bil izvoljen. Vendar poslanci tega denarja ne prejmejo na bančni račun, ampak ga državni zbor izplačuje neposredno najemodajalcu na osnovi najemne pogodbe. V letu 2017 je delovalo 95 poslanskih pisarn, kar je več od skupnega števila poslancev, ker so nekateri odprli več pisarn, denimo Žan Mahnič (SDS) v Železnikih in Žireh ter Matej Tonin (NSi) v Komendi in Kamniku.
Dodatek za ločeno življenje
Poleg tega dodatka so poslanci upravičeni še do mesečnega pavšalnega zneska za delo na terenu v volilni enoti. Višina dodatka je odvisna od oddaljenosti prebivališča od državnega zbora, zato so poslanci razdeljeni v štiri skupine: tisti, ki imajo stalno bivališče oddaljeno manj kot 50 kilometrov od državnega zbora, prejmejo 500 evrov pavšala, v naslednji kategoriji prejmejo poslanci 600 evrov (50 do 100 kilometrov), nato 700 evrov pavšala (100 do 150 kilometrov) in najbolj oddaljeni poslanci od DZ 800 evrov. V letu 2017 je državni zbor poslancem za pavšale skupaj izplačal 687.407 evrov, leta 2016 pa 663.236 evrov.
Poslanci so upravičeni še do dodatka za ločeno življenje, če je bivališče oddaljeno več kot 70 kilometrov od državnega zbora. Ta dodatek znaša 140 evrov. Državni zbor poslancem omogoča še uporabo mobilnih telefonov in službenih računalnikov s prenosom podatkov v maksimalnem znesku 1000 evrov na letni ravni.
