Evropski parlament je danes sprejel zgodovinsko odločitev in sprožil postopek proti Madžarski po 7. členu pogodbe o Evropski uniji. Države članice bodo morale tako presojati, ali Madžarska v tolikšni meri krši temeljne vrednote EU, da je ogrožena vladavina prava na Madžarskem. Takšno odločitev so lahko sprejeli zgolj zato, ker je dvotretjinsko večino omogočila več kot polovica poslancev evropske ljudske stranke (EPP), kateri pripada Viktor Orban. Med 115 uporniki največje poslanske skupine ni bilo nikogar od slovenskih poslancev. Proti sprožitvi postopka so glasovali vsi slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke, le Franc Bogovič (SLS/EPP) se je vzdržal.
Kot pojasnjuje, je to storil zato, ker je v poročilu »mnogo stvari, ki so vredne resnega opozorila, spet druge pa so deplasirane«. Bogovič bi sprožitev postopka po 7. členu podprl, če bi bile v paketu še Malta, Romunija, Slovaška in Poljska, s čimer bi dali jasno opozorilo vsem, ki so prestopili rubikon. »Vendar imam občutek, da se išče grešnega kozla v Orbanu zaradi njegove migrantske politike. Za poročilo nisem glasoval tudi zato, ker takšni ukrepi krepijo tiste, proti katerim so sprejeti, in poglabljajo razdor med srednjeevropskimi državami.«
Patricija Šulin (SDS/EPP) »jedrske opcije« proti Madžarski ni podprla, ker je v poročilu Judith Sargentini o stanju na Madžarskem zaznala »pavšalne navedbe, na katere se gospod Orban ni imel priložnosti odzvati in na plenarnem zasedanju podrobneje odgovoriti nanje«.
Lojze Peterle (NSi/EPP) je prav tako glasoval proti. »Kar je on doživel na plenarki tukaj, ni doživel še noben premier. Prisotni so bili elementi sovražnega govora. Šlo je za veliko več kot zgolj člen 7, šlo je za ideološki spopad, ki gre mimo pravic držav, kaj lahko urejajo. Bil je strelovod za marsikaj, kar gre čez člen 7,« je prepričan. Na razpravi v poslanski skupini so po Peterletovih besedah imeli več razumevanja za Orbana poslanci bližnjih držav. »Škoda, da debata, na kateri je tudi pri nas kdo rekel, oprosti, Viktor, a to ne gre, ni bila odprta za javnost,« pravi Peterle, ki dvomi, da bo začetek postopka po 7. členu kaj prinesel.
Za Milana Zvera (SDS/EPP) je pri odločitvi pretehtala vsebinska plat. »Poročilo je šlo čez pristojnosti evropskega parlamenta, dotikalo se je politik, denimo sociale, ki so v nacionalnih pristojnostih.« Za Zverovo nasprotovanje poročilu pa obstaja še politični razlog: »Večkrat se zgodi, da poskuša levica dajati desne vlade na pranger in sprejemati različne resolucije. Pogosto se uporablja tudi dvojna merila. Ko gre za kršitve vladavine prava socialističnih vlad, so pa tiho.«
