Evropski poslanci so danes z romunsko premierko razpravljali o sporni pravosodni reformi v Romuniji, ki je poleti sprožila val protivladnih protestov. Sporni so novi zakoni, ki so oslabili protikorupcijska pravila, kar številnim poslancem omogoča, da se izognejo sodnim postopkom zaradi obtožb korupcije. Med njimi je tudi vodja vladajočih socialdemokratov Liviu Dragnea.
Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je izrazil zaskrbljenost zaradi slabitve boja proti korupciji na najvišji ravni in spodkopavanja neodvisnosti pravosodja. Romunske oblasti je med drugim pozval k celoviti in nepristranski preiskavi tajnih protokolov med tožilstvom in obveščevalnimi službami, ki so po njegovih besedah poslabšali pogoje za reforme.
Komisija bo prihodnji mesec znova poročala o napredku v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Romuniji in Bolgariji v sklopu nadzornega mehanizma, ki ga je EU vzpostavila posebej za ti dve državi. To je bil namreč pogoj za njun vstop v unijo leta 2007 zaradi dvomov med članicami o njuni zrelosti na teh področjih.
Komisija ne bo oklevala z ukrepanjem
Timmermans je Romunijo opozoril, da ne more pričakovati odprave tega nadzora, če bo pri reformah nazadovala. Posvaril pa je tudi, da komisija ne bo oklevala z ukrepanjem z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V nabor teh sredstev sodi tudi uporaba 7. člena pogodbe EU, ki pa je ni izrecno omenil.
Postopek po 7. členu pogodbe EU je komisija že predlagala za Poljsko, parlament pa je k uporabi tega člena pozval v primeru Madžarske. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici temeljnih evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija, svoboda in temeljne pravice.
V čustvenem sklepnem nagovoru je prvi podpredsednik komisije danes v Strasbourgu izpostavil, da so Romuni po padcu komunizma podedovali globoko moralno skorumpiran sistem, zato ga še toliko bolj skrbi tveganje, da po izjemno dolgem in bolečem maratonu Romunija ne bo pretekla ciljne črte, temveč se bo obrnila nazaj.
Romunska premierka je v svojem nastopu ostro kritizirala bruseljska poročila v okviru posebnega nadzornega mehanizma, češ da v njih tajni protokoli med tožilstvom in obveščevalnimi službami, ki teptajo temeljne pravice Romunov, niso niti omenjeni. Evropske poslance je pozvala, naj se vprašajo, kdo in zakaj jim je to prikrival, preden kamenjajo Romunijo.
Premierka razloge za kritike pripisala lažnim novicam
Zatrdila je tudi, da je neodvisnost sodstva v Romuniji popolna, ter poudarila, da si želi konstruktivnega dialoga. Razloge za kritike je pripisala lažnim novicam, ki jih po njenih besedah širijo nekateri evropski poslanci iz Romunije. Zatrdila je tudi, da je Romunija proevropska država, ki ne bo zašla z evropske poti. Pozvala je, naj ji kot dolgoletni bivši evropski poslanki zaupajo.
Iz poslanskih klopi je bilo slišati veliko čustvenih komentarjev ob sklicevanju na komunistično preteklost države in izrazov zaskrbljenosti zaradi nazadovanja države pri reformah v pravosodju.
Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je opozoril, da ima Romunija dva problema: korupcijo in nenadzorovano tajno službo. Z obema se je treba soočiti, moč stare tajne službe Securitate mora biti zlomljena, je pozval bivši belgijski premier in Romuniji svetoval, naj ne sledi »slabemu zgledu« Madžarske in Poljske.
Predstavnica Zelenih Ska Keller je opozorila, da romunska vlada s spremembami v pravosodju de facto legalizira korupcijo. Tudi ona je pozvala k ukrepanju, da ne bo treba znova uporabiti postopka po 7. členu.
