V središču Bukarešte že nekaj večerov zapored demonstrira na tisoče Romunov, zbirajo pa se tudi v drugih mestih in protestirajo proti vladi socialdemokratov. Obtožujejo jo korupcije in kršenja neodvisnosti sodstva ter zahtevajo njen odstop.
V petek zvečer je bilo pred sedežem vlade v Bukarešti celo 80.000 ljudi, ki so poskušali prebiti policijski kordon, tisti najagresivnejši tudi z metanjem kamnov in steklenic. Policisti so demonstrante razgnali s solzivcem in vodnimi topovi. Kar 450 ljudi, tudi 30 policistov, je potrebovalo zdravniško pomoč.
Predsednik države Klaus Iohannis, ki podpira proteste, je dejal: »Obsojam brutalno posredovanje policistov, nesorazmerno glede na mirno vedenje večine demonstrantov.« Notranja ministrica Carmen Dan pa je zagotovila, da so policisti ob posredovanju proti »nevarnim huliganom«, ko so »branili državne institucije«, spoštovali zakon.
Za zapahi dva premierja in enajst ministrov
Demonstracije proti vladi se v romunskih mestih vrstijo že leto in pol. Februarja 2017 je bilo na primer na ulicah kar pol milijona Romunov. Od svoje vrnitve na oblast konec leta 2016 so se namreč socialdemokrati, ki imajo podporo predvsem na podeželju, lotili obsežnih reform sodstva, s katerimi hočejo zavarovati svoje skorumpirane politike.
Gre tudi in predvsem za voditelja socialdemokratov Liviuja Dragneo, ki dejansko vodi vlado. Po veliki zmagi njegove stranke na parlamentarnih volitvah konec leta 2016 Dragnea ni mogel postati premier, ker je bil pred tem zaradi volilnih goljufij obsojen na dve leti pogojne kazni. Junija letos pa ga je prvostopenjsko sodišče zaradi zlorabe oblasti na lokalni ravni obsodilo še na tri leta in pol strogega zapora. Kmalu mu bodo sodili še zato, ker naj bi si prek družbe za gradnjo avtocest nezakonito prisvojil 20 milijonov evropskega denarja. Vsemu temu se je zoperstavil tako, da je ob pomoči vlade in parlamenta spremenil kazenski zakonik in omejil moč sodstva.
Zmanjšala se je tudi moč posebnih tožilcev, ki so odgovorni za boj proti korupciji. Vladi je med drugim uspelo odstaviti vodjo teh posebnih tožilcev Lauro Kovesi, ki je bila pri svojem delu zelo uspešna, saj so njeni preiskovalci v petih letih, kolikor je bila na tem položaju, za zapahe spravili dva nekdanja premierja, enajst nekdanjih ministrov, 50 nekdanjih poslancev in več sto županov, zasegli pa več kot dve milijardi evrov nezakonito pridobljenega premoženja.
Drugačni motivi od tistih vlade na Poljskem
V tem smislu je torej treba razumeti besede evropske komisarke za pravosodje Vere Jourove, ki pravi: »Država je v letih 2014–2017 pravzaprav napredovala. Zdaj pa smo priča nazadovanju.« Komisarka poziva romunsko vlado, naj preuči nedavne zakone na področju pravosodja, ki so vodili do protestov. Za nemški dnevnik Die Welt je Čehinja Jourova nedavno dejala: »Novi zakoni romunske vlade ogrožajo neodvisnost sodnikov in zmanjšujejo moč tožilcev.« Vendar meni, da še ne gre za takšno kršenje pravne države in pogodb EU, da bi se lahko začel postopek proti Romuniji, ki bi vodil do odvzema glasovalne pravice v evropskem svetu in svetu ministrov (gre za zakonodajne organe EU) ali do finančnih sankcij. Oboje zdaj zaradi posegov v sodstvo grozi Poljski, vendar se zdi, da bo vsaj glas Madžarske in Italije preprečil odvzem glasovalne pravice, za kar je potrebno soglasje vseh drugih članic EU. In če gre romunskim socialdemokratom predvsem za to, da bi preprečili zapor za svoje politike, hoče poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost s kršenjem neodvisnosti sodstva predvsem preprečiti, da bi sodna veja oblasti, se pravi ustavno in vrhovno sodišče, onemogočala vladne skrajno konservativne ukrepe.
