Za skorumpirane romunske politike je bila voditeljica posebnih tožilcev Laura Codruta Kovesi prava nočna mora. V petih letih, kolikor je bila na tem položaju, so njeni preiskovalci spodnesli dva premierja, dva namestnika premierja, enajst ministrov, 50 poslancev in več sto županov, zasegli pa več kot dve milijardi evrov nezakonito pridobljenega premoženja.
Še junija je dosegla, da je sodišče Liviua Dragneo, ki je kot voditelj vladajoče Socialdemokratske stranke najmočnejši politik v državi, obsodilo na tri in pol leta zapora, in sicer zaradi fiktivnih državnih služb za dva funkcionarja svoje stranke. Dragnei, ki živi v bajni vili s teniškim igriščem in bazenom, je vlada de facto podrejena, a zaradi obsodb na sodišču ne more postati premier. Odkar so socialdemokrati od decembra 2016 na oblasti, so se posvečali predvsem temu, da bi preprečili njegov odhod v zapor.
Toda z nedavno odstavitvijo 45-letne Kovesijeve so na koncu zmagali. Minister za pravosodje je že februarja sprejel odlok o njeni odstavitvi z obtožbama, da je škodila mednarodnemu ugledu Romunije in preganjala samo nekatere politike. Odloka nato ni hotel podpisati predsednik Klaus Iohannis, a 9. julija je moral popustiti, ker se je ustavno sodišče postavilo na stran vlade in ker je vladna večina zagrozila tudi z njegovo odstavitvijo.
Kovesijeva je bila tudi v drugih vzhodnih članicah EU in v Ukrajini upanje za zagovornike reform v smeri pravne države in dobrega vladanja. Njena odstavitev tudi zaradi simbolnega učinka slabi boj proti korupciji v tem delu Evrope. Omrežja skorumpiranih politikov, ki so močno motivirani z željo po bogatenju in potrebo po zaščiti pred zakoni, se z različnimi prijemi večinoma uspešno zoperstavljajo politikom in gibanjem, ki bi radi svoje države glede vladavine prava približali vzornim zahodnim državam. Javnost je vse bolj ravnodušna, kar je posledica nenehnega zbujanja pričakovanj, ki jim ne sledi izpolnitev obljub.
»Ruski agenti«
Najizrazitejši primer je Ukrajina, kjer politiko obvladujejo oligarhi, sam predsednik države Petru Porošenko je eden izmed njih. Junija so reformisti dosegli, da je parlament ustanovil posebno protikorupcijsko sodišče, vendar naj ne bi imelo veliko moči. Spet je bil tarča omrežij skorumpiranih politikov Vitalij Šabunin, ki vodi pomembno nevladno organizacijo za boj proti korupciji. Prejšnji teden so ga namreč popršili z zeleno barvo, policisti pa so to samo mirno opazovali. Lani je bil na primer med Ukrajinci na spletu zelo gledan videoposnetek, v katerem je ameriška televizija News 24 poročala, da »so oblasti napredovale v preiskavi glede finančnih virov protikorupcijskega aktivista Vitalija Šabunina«. V resnici ameriška televizija News 24 ne obstaja. Takšne lažne novice kažejo, da je boj proti korupciji v Ukrajini zelo težaven. Borce proti njej Porošenkov režim označuje za Putinove agente, grozijo jim celo s smrtjo. Lani je ukrajinski parlament ob protestih Zahoda sprejel zakon, po katerem morajo vse nevladne organizacije in njeni člani razkriti svoje vire financiranja. Glede na to, da je bil eden glavnih namenov revolucije v začetku leta 2013 boj proti korupciji, nekateri ukrajinski intelektualci trdijo, da smo zdaj priča – kontrarevoluciji.
