Makedonski referendum: nacionalizem je rezerviran za velike
Zaradi prešibke udeležbe je spodletel makedonski referendum o, recimo bobu bob, spremembi imena, ki naj bi »osrečila« Grčijo. Posredno pa je odločal o zelo oddaljenem in še vedno meglenem članstvu Makedonije v Natu in EU. Kako od tukaj dalje, ni jasno, je pa referendum razkril nekaj drugega: dvoličnost in sprevrženost mednarodne politike. Makedonski zakon je namreč jasen: referendumska volja je veljavna, če glasovalne listke odda najmanj 50 odstotkov volilnih upravičencev. Šele potem je pomembno, koliko jih je za in koliko proti. A makedonski politiki, ki zagovarjajo z Grki dogovorjeno spremembo imena, in Zahod so »navdušeni« nad 90-odstotno podporo sporazumu. Ne moti jih, da sta zmaga ali poraz postala stvar interpretacije strank in gostilniških razprav, ne pa točnih številk in zakonske regulative. Ko gre za preventivno gašenje enega izmed mogočih balkanskih požarov (kar grško-makedonski spor je), ki bi se lahko spet razširil in skalil popoldanski dremež stare dame Evrope, je Zahod pripravljen zamižati na obe očesi, pa čeprav gre za obvoz legalnosti. Tistega, kar je sicer prvi pogoj za vstop v veliko in srečno družino držav in narodov – v Nato in EU. Tistega, kar je tem državam menda imanentno in že ob rojstvu položeno v zibko.
Za Zahod je dovolj, da je 600.000 volilcev podprlo uresničevanje sporazuma z Grčijo, torej tudi spremembo imena v Republika Severna Makedonija. Ne moti pa ga, da n...
Po dveh tednih od imenovanja vlade v državnem zboru je preteklo že dovolj časa, predvsem pa kadrovskih potez, da lahko podamo že prvo oceno, kako so...