Tri mesece po začetku vladanja je italijanska desničarska populistična koalicija v minulih tednih in dneh doživljala, kako težko je predvolilne obljube preliti v realnost. Voditelja koalicijskih strank Gibanje petih zvezd Luigi Di Maio in Severna liga Matteo Salvini sta v preteklih tednih merila politične mišice, komu bo uspelo v proračun za prihodnje leto vnesti čim več predvolilnih obljub. Napetosti v koaliciji so šle celo tako daleč, da se je vse bolj odkrito govorilo o predčasnih volitvah, na nedavnih volitvah zmagovito Gibanje petih zvezd pa naj bi se spogledovalo s socialdemokrati.
Na koncu sta oba politika vse bolj pritiskala na tehnokratskega finančnega in gospodarskega ministra Giovannija Trio, da vendarle popusti še bolj, kot je popustil, ko se je strinjal z 1,9-odstotnim proračunskim primanjkljajem, na katerega je bil pripravljen pristati, čeprav je prejšnja levosredinska vlada Mattea Renzija Bruslju za prihodnje leto obljubila 0,6-odstotni proračunski primanjkljaj. Finančni apetiti Di Maia in Salvinija so bili namreč precejšnji.
Pritiski na ministra
Če bi Tria povsem sledil željam obeh politikov, bi dejansko ob manjših prihodkih v proračun moral pristati še na povečane izdatke. Takšen izračun pa za državo, ki je za Grčijo najbolj zadolžena država evrskega območja (dolg znaša dobrih 131 odstotkov BDP), hkrati pa proračunska leta v povprečju končuje z deficitom dobrih 30 milijard evrov, pomeni dodatno zadolževanje in dodatne težave z Evropsko unijo. Čeprav se ni pričakovalo, da bo italijanski proračun presegel skrajno mejo 3-odstotnega proračunskega primanjkljaja, bi občutno povečanje deficita vendarle imelo več negativnih posledic: za seboj bi lahko potegnilo manjše zaupanje vlagateljev, povečanje obresti na italijanske obveznice in tako še težje odplačevanje dolga, ki bi naraščal tudi zaradi povečanega deficita.
Ker proračunski predlog še ni bil usklajen, tik preden naj bi ga danes objavili, so se koalicijske stranke zvečer vnovič sešle, takoj ko se je z zasedanja generalne skupščine OZN v New Yorku v Rim vrnil premier Giuseppe Conte. Zaradi negotovosti, kakšen proračun bodo predstavili in ali bo zaradi vseh razhajanj morda odstopil finančni minister Tria, je prišlo do večjih prodaj italijanskih obveznic. Tik pred objavo proračunskih smernic je namreč prihajalo do bitke med finančnim ministrom in prvenstveno Gibanjem petih zvezd, ki je bilo še posebej zainteresirano za to, da nov proračun odraža njihove predvolilne obljube. Na anketah javnega mnenja so po zmagi na volitvah zdrknili na drugo mesto za Severno ligo, ki je med volilci uspevala predvsem s svojo protimigrantsko politiko.
Spisek za odpravo revščine
Tria je že več tednov poskušal prepričati, da mora Italija proračunski primanjkljaj obdržati na 1,6 odstotka BDP, kar je bilo sicer eno odstotno točko več, kot je Bruslju napovedovala prejšnja Renzijeva vlada. S tako povečanim primanjkljajem bi namreč vlagatelji v italijanske obveznice in drugi investitorji še vedno dobili spodbuden signal o vzdržnosti italijanskih dolgov, je razmišljal Tria. Medtem ko so Italijo na prevelike proračunske apetite opozarjali tudi iz Bruslja, ki mora nov italijanski proračun tudi odobriti, ta svarila Evropske unije in finančnega ministra niso naletela na plodna tla pri vladajočih strankah. Di Maio in Salvini sta vse močneje pritiskala na finančnega ministra, naj v proračun močneje vključi prioritete iz njunih programov.
Di Maio je hotel na vsak način v proračunu videti temeljni dohodek za najrevnejše v višini 780 evrov, s katerim je nameraval izkoreniniti revščino, vendar bi uresničitev te zamisli izdatke italijanskega proračuna povečala za 17 milijard evrov. »Našli bomo denar, pa tudi, če z deficitom,« je napovedoval Di Maio. Kar 2,4-odstotni proračunski deficit bi bil za Gibanje petih zvezd popolnoma sprejemljiv, prav to pa je bilo precej nad pričakovanji finančnega ministra. Svoje zahteve za prihodnji proračun je Di Maio zaokroževal z ukinitvijo načrtov za povišanje upokojitvene starosti in terjal njeno znižanje. Prav tako je koalicija zahtevala še krepko zmanjšanje davka na dodano vrednost, zaradi česar bi bili v državni blagajni ob 50 milijard evrov. Tudi zahtevek za višanje pokojnin se je znašel na spisku koalicije, s čimer bi se proračunski primanjkljaj povečal še za nekaj milijard.
