Če se podamo v Lombardijo, je vredno pokusiti tamkajšnjo svetovno znano specialiteto ossobuco. V osnovi je to na debele rezine narezana telečja krača s kostjo in kostnim mozgom, skupaj z zelenjavo dušena v juhi in belem vinu, garnirana z gremolato, še eno italijansko posebnostjo. Dobesedni prevod imena jedi se glasi kost z luknjo in namiguje na nažagano kost telečje krače, iz katere lahko potegnemo mozeg, pri čemer v kosti ostane luknja. Obstajata dve vrsti ossobuca: sodobnejša, ki vključuje paradižnik, in starejša (ossobuco in bianco), ki ga ne. Starejša »na belo« je začinjena s cimetom, lovorovim listom in gremolato, modernejša in danes popularnejša pa poleg paradižnika vsebuje še korenje, čebulo in zeleno; gremolata pri tej različici ni nujna, se pa vsekakor prileže. Za tradicionalno prilogo velja milanska rižota (klasika z žafranom, maslom in parmezanom), sodobnejšo različico pa pogosto jedo s polento ali celo krompirjevim pirejem. Zunaj Milana vam utegnejo ossobuco postreči celo s testeninami. Ljubitelji kostnega mozga imajo ob tem radi še popečene kruhke, da imajo delikateso kam namazati…