Če se podamo v Lombardijo, je vredno pokusiti tamkajšnjo svetovno znano specialiteto ossobuco. V osnovi je to na debele rezine narezana telečja krača s kostjo in kostnim mozgom, skupaj z zelenjavo dušena v juhi in belem vinu, garnirana z gremolato, še eno italijansko posebnostjo. Dobesedni prevod imena jedi se glasi kost z luknjo in namiguje na nažagano kost telečje krače, iz katere lahko potegnemo mozeg, pri čemer v kosti ostane luknja. Obstajata dve vrsti ossobuca: sodobnejša, ki vključuje paradižnik, in starejša (ossobuco in bianco), ki ga ne. Starejša »na belo« je začinjena s cimetom, lovorovim listom in gremolato, modernejša in danes popularnejša pa poleg paradižnika vsebuje še korenje, čebulo in zeleno; gremolata pri tej različici ni nujna, se pa vsekakor prileže. Za tradicionalno prilogo velja milanska rižota (klasika z žafranom, maslom in parmezanom), sodobnejšo različico pa pogosto jedo s polento ali celo krompirjevim pirejem. Zunaj Milana vam utegnejo ossobuco postreči celo s testeninami. Ljubitelji kostnega mozga imajo ob tem radi še popečene kruhke, da imajo delikateso kam namazati…
Ossobuco še pred smuko
Lombardsko jed, ki jo poznajo sladokusci po vsem svetu, lahko pripravimo na dva načina. Od tega je odvisna tudi izbira tradicionalne priloge.

K ossobucu se najbolj poda milanska rižota – klasika z žafranom, maslom in parmezanom. (Foto: Mauro Hollanda)