Gre v prvi vrsti za predsednika evropske komisije (EK) Jean-Clauda Junckerja, ki je poskrbel za to, da komisija ne bi nikoli obravnavala gradiva svojih pravnikov v zvezi z arbitražo, ker bi ga to prisililo k ukrepanju, in ki ponuja, na vprašanje slovenskih sogovornikov in novinarjev, zgolj že dolgo obrabljeno frazo, da EK zagovarja zavezo obeh v sporu udeleženih strani k implementaciji arbitražne razsodbe. Pri tem pa ne premore niti drobca distinkcije med stranjo, ki je svoj del naloge v celoti opravila (Slovenija), in ono, ki tega noče storiti (Hrvaška).
Še huje je v zadnjih dneh. Prek svojega komisarskega pooblaščenca za ta spor, sicer socialista in demokrata Fransa Timmermansa, ki pa ne zine ene, ki ne bi bila všeč šefu, sporoča, da sta oba pripravljena priskočiti na pomoč obema stranema pri iskanju rešitve, ki ima – glej ga zlomka – »dobro podlago v arbitražni razsodbi«! Tako je pred kakim dnevom dejal Timmermans. Dragi podpredsednik komisije, razsodba je rešitev, ni predlog, osnutek ali kakršna koli podlaga za nadaljnjo obravnavo.
Skratka, sprenevedanje na vsakem koraku: Junckerja, Timmermansa, portparola komisije Margaritisa Schinasa. A enako je tudi v slovenskih vrstah: te bodisi nočejo pretirano drezati v absolutnega vladarja EK, da se mu ne bi zamerili – kot komisarka Bulčeva, ki v Odmevih pojasnjuje le, da je dobila od šefa zagotovilo, da stališče komisije izpred dveh let, da je treba odločbo arbitraže spoštovati in jo implementirati, še vedno velja; bodisi jim očitno ustreza tako neurejeno stanje oziroma jim arbitraža ni bila nikoli pogodu, a si ne upajo slovenski javnosti tega odkrito priznati kot evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke (Milan Zver, Romana Tomc…). Ti po eni strani problematizirajo razsodbo arbitraže, po drugi pa branijo sopartijca Junckerja in za neukrepanje proti Hrvaški krivijo Timmermansa ter dodajo še kritiko na račun naše vlade, ker v Bruslju preslabo lobira, za razliko od Hrvaške.
Ne gre za lobiranje in ne sme biti lobiranja, je naš evroposlanec iz vrst Zelenih Igor Šoltes v sredinih Odmevih podučil kolego Zvera, ko je v igri vprašanje vladavine prava, ko gre za izvrševanje judikata. Tu ne sme biti političnega preigravanja!
Pa vendarle, na vprašanje voditelja Slavka Bobovnika, ali bosta ob koncu mandata lahko zagotovila svojim volilkam in volilcem, da sta storila vse, kar je bilo v njunih močeh, da bi bila arbitražna razsodba uveljavljena in mejni spor s sosedo končan, je samo Šoltes izzvenel verodostojno. Iz Zverovih ust smo slišali le mencanje in nekaj konfuznih stavkov ter znova izliv sprenevedanja.
Naj bo Janševih ljudi vsaj toliko v hlačah ali v krilu, da narodu povedo: arbitraža nam nikoli ni bila všeč, z njenim izplenom nismo zadovoljni in srečni smo, da Hrvaška onemogoča njeno uveljavitev. Kako me vse to spominja na razkrita telefonska spodbujanja incidentov v Piranskem zalivu med Janšo in Sanaderjem v času Ropove vlade! Če volilkam in volilcem SDS taka drža ustreza in bi radi še spremljali prepire in napetosti v Piranskem zalivu, naj si pripišejo tudi odgovornost za kaj hujšega, kar se utegne iz tega izroditi.
Aurelio Jurinekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper
