Kljub naslovu vašega filma mladi v njem niso luzerji, ki bi posedali na kavču in gledali televizijo, a jim vseeno ne gre. Smo v tej generaciji vsi luzerji?

Gre za problem samopodobe. Ko se znajdemo v položaju, ko se nikamor nič ne premakne, sami nase začnemo tako gledati. Izgubimo samozavest. Počutimo se kot luzerji – vsakemu se zdi, da je edini v takšni situaciji, edini, ki mu ne gre.

Se za takšno stanje počutimo odgovorni zaradi družbe, ki spodbuja individualizem?

Najbrž je to res posledica individualizma. Da bi kam prodrli,

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.