V takih primerih se pokaže ves napredek meteorologije, kajti pred tridesetimi leti, na primer, ne bi mogli vedeti, da se bo čez en teden vreme spremenilo. Predvidljivost nas dela zadovoljne, počutimo se varne. Tudi pri vremenu. Najbrž bi bili prav izgubljeni, če od jutri dalje ne bi bilo več vremenske napovedi. Če ne bi vedeli, kakšno bo vreme. Nepredstavljivo. Vedeti, kakšno bo vreme, je ena od samoumevnih dobrin današnjega sveta. Samoumevnih, takih, o katerih sploh ne pomislimo, da jih ne bi bilo. Pa ne samo to, kakšno bo vreme čez en teden, ampak tudi, kje bo kakšna vremenska ujma in kdaj, ali bo močan veter, toča….
Kar pa ni več tako samo po sebi umevno in nas spravlja kdaj tudi v slabo voljo. Najprej nas, meteorologe, potem pa tudi vas. No, vsaj tistim, ki mislijo, da je njihova pravica, da vse vedo, da se jim dela krivica, če ne moremo povedati, kdaj in kje bo v naslednjih 24 ali 12 ali dveh urah nevihta. Saj zato smo plačani in če nismo točni, nismo vredni nič, smo zanič. Za nič. Ampak tu se samoumevnost vendarle konča. In se potem ne počutimo več zadovoljne in ne več tako varne. Če se govori o toči, nas zaskrbi za naš avto, ki je parkiran tam zunaj. Ja, ni lepo gledati, kako debela toča dela celulit iz avtomobilske pločevine! In Slovenci smo občutljivi, če se našim avtomobilom kaj zgodi. Ampak ne bom moraliziral o tem, priznam, da tudi sam ne bi bil zadovoljen s preveč preoblikovano obliko svojega avta, pa čeprav zaradi tega najbrž ne bi nič manj kvalitetno živel. Ne, zagotovo bi živel enako kvalitetno.
Skratka, vremenskih pojavov ne moremo vedno napovedati tako točno, da bi bili vsi zadovoljni. Pa ne samo zaradi tega, ker vremena ni lahko točno napovedati, ampak tudi zato, ker nekateri pač nikoli ne bodo zadovoljni, pa če se bodo vremenske napovedi tudi pri nevihtah skoraj povsem približale resničnosti. Ker se tudi z resničnostjo ne bi sprijaznili. Se bomo pa trudili za preostale. Upam, da ste med njimi (smeško).
