Vsako stvar že skoraj lahko ocenimo, koliko je vredna, koliko stane. Vse preračunavamo v denar. Uštevilčimo v znesek neke valute. Ko se človek tega zave, postane to dejstvo kar malo grozljivo. Ali se res že vsako stvar na tem svetu lahko kupi, ji postavi ceno? Ali je kaj vendarle ostalo zunaj tega sistema? Najbrž je seveda to odvisno od posameznika. Vrednote se po svetu še vedno razlikujejo. Za nekatere, na primer, nima cene voda. Je neprecenljiva, ni naprodaj, je nekaj, kar bi moralo biti izvzeto iz cenovnih lestvic. Za druge so to morda bolj abstraktni pojmi, kot so ljubezen, zvestoba, poštenost… Sicer se sliši malo čudno, da bi bila zvestoba, na primer, lahko naprodaj, ali pa poštenost. Ljubezen je, vendar je to res le »ljubezen«, ki ni ljubezen, saj včasih enačimo stvari, ki niso primerljive. A stiska pripravi ljudi tudi do tega, da izdajo svoje prepričanje, da se »prodajo«. In občutek imam, da tisti, ki imajo na Zemlji vzvode moči v svojih rokah, na dolgi rok počnejo ravno to. Počasi nas spravljajo v stisko, da bomo primorani za golo preživetje dobesedno prodati svoje prepričanje. Ali povedano drugače, da bomo začeli pihati v njihov rog, jim pritrjevati pri njihovem početju. No, dovolj bo že, da se ne bomo upirali, da bomo tiho. Takim ljudem je precej lažje vladati, jim vsiljevati svojo voljo in uresničevati svoje želje. Po navadi po bogastvu in oblasti.
Pa pustimo to precej mračno plat našega bivanja na tem planetu pri miru. O tem raje razmišljajte potem, ko boste spili kozarec ali dva vina, ko bodo misli postale drznejše in preskočile ustaljene poti in ovire, ki se jih morda sicer nekoliko bojimo lotiti. V vinu je res nekaj resnice. Čeprav bi moral ob tej trditvi, če bi hotel biti »politično korekten«, napisati, da »Ministrstvo za zdravje opozarja…« Vedno, ko kakšna stvar postane plačljiva ali pa se ji postavi ceno, se začne boj za to, kdo se jo bo lotil delati in po kakšni ceni jo bo prodajal. Veliko več vedo seveda o tem povedati ekonomisti. A osebno sem prepričan, da takoj, ko neki izdelek, bodisi materialni ali nematerialni, pristane na trgu, se vname boj za ceno. Kar seveda mi, potrošniki, z veseljem opazujemo, če se cena znižuje. Ja, dokler se znižuje zaradi tega, ker se pri tem porabi manj materiala, energije, manj dela, je to za nas dobro. Prepogosto pa pristanemo na tem, da se cena zniža zato, ker so tisti, ki to delajo, preslabo plačani. Tu pa se cenovna vojna obrača proti nam. Povedano drugače, včasih bi se morali zavedati, kaj še kupovati, kar postaja (pre)poceni.
