Škoda? Morda res, za človeštvo bi bilo obrnjeno dosti bolje. V našem minevanju časa pa ni bistvo v tem, da bi se nabirale izkušnje, ampak da se stvari ponavljajo. To je najbolj zanesljivo pri vsem. Prišla bo zima in nato pomlad in spet poletje in jesen. Ne bo drugače, razen če se bo nekoč podnebje res v svojih temeljih spremenilo. Če bodo poletja bolj vroča, zime manj snežene, če bodo jeseni deževne, bodo to še vedno letni časi. Ne vem, kakšno bo vreme čez 50 let, a zagotavljam vam, da bo pozimi hladneje kot spomladi in da poleti pri nas zelo verjetno ne bo snežilo, razen morda v najvišjih hribih. Vsaj nekaj v naših življenjih drži in bo držalo. Zato počasno umiranje narave, počasno poslavljanje, v katerem je še vsa radost obilja pridelkov, ni čisto nič žalostno. Saj se bo obnovilo, to ni konec!

A vendarle me jesen napolni z neko otožnostjo. Ali je to samo v meni ali morda tudi vi tako čutite, ne vem. In tudi ni pomembno. Že tako in tako so nekateri ljudje oddaljeni od narave, da jim ta postaja povsem odveč. Ker jim je ideal sterilno okolje brez komarjev in os ter nadležnega cvetnega prahu, ki nas spravlja v obup v napadih kihanja, pa da ne piha preveč in da ni treba razmišljati o tem, ali naj vzamemo dežnik s sabo ali ne, z vse leto enako temperaturo v ozkem temperaturnem intervalu med 22 in 26 stopinjami (morda za koga malo premaknjeno, se opravičujem). Morda kupola nad mestom, ki bo vse to uravnavala – čestitam, zelo verjetno prihaja vaš čas.

Jesen je čas, ko se je spet prijetno usesti na sonce. Ko smo veseli sončnih dni bolj kot poleti, tudi če nismo na dopustu. Ko zjutraj vdano čakamo, da se bo megla razkadila in je potem dan lep in prijazen in smo morda zato prijaznejši tudi mi. Ko razgledi pogosto niso najboljši, ampak je ozračje malo zabrisano, zamegljeno, pa je vseeno lepo. Svetloba je poševna, sence so daljše in zato kontrasti boljši. Kar kličejo, da jih fotografiramo! In če bi bilo ves čas enako, ne bi vedeli, da je lahko tako lepo in prijetno. A za te občutke potrebujemo nekaj časa, čas pa je denar. Kaj bi torej z jesenjo?