Odkar je cesta Kranj–Škofja Loka postala regionalna cesta 1. reda in jo dnevno prevozi več kot 13.500 vozil, se problemi kopičijo, rešuje pa jih nihče. Več tisoč prebivalcev, ki je podvrženih posledicam čezmernega hrupa, emisijam plinov, gneči na cesti in slabi prometni varnosti za šibkejše udeležence v prometu, je nemočnih. Krajani so že pred leti od države zahtevali, naj se takoj prepove ves tranzitni promet s tovornimi vozili nad tremi tonami, se ga preusmeri na regionalno cesto Kranj–Jeprca in dovoli le vožnjo lokalnemu prometu, srednjeročno pa zgradi novo magistralno cesto zunaj naselij Bitenj in Žabnica ter sedanjo cesto prekategorizira v lokalno, kar je že bila – a odgovor države je bil negativen. Cesta je nevarna tako za pešce kot kolesarje, saj ni urejenega pločnika, ni kolesarske poti, cestišče je osvetljeno le na nekaj redkih odsekih. Omeniti velja, da je ta ista regionalna cesta od Žabnice do Škofje Loke občutno bolje urejena in varnejša za pešce in kolesarje, s čimer je občina Škofja Loka dokazala, da je problem rešljiv.
Tik ob regionalni cesti Kranj–Škofja Loka stojita tudi podružnična osnovna šola in vrtec Žabnica. Lokacija šole in vrtca je že v osnovi izredno slaba, saj so otroci in šolsko osebje izpostavljeni celodnevnemu hrupu in izpustom plinov iz vozil. Kot da to ni dovolj, je zelo slabo poskrbljeno tudi za prometno varnost šolarjev in drugih udeležencev v prometu v okolici šole. Krajani že vrsto let zahtevajo postavitev semaforja pri šoli, s čimer bi otrokom olajšali prehod čez eno najprometnejših cest v državi, a se to ne zgodi. Občina in država se izgovarjata druga na drugo, nesreče na cesti pa se vrstijo. Ena takšnih (nepotrebnih) nesreč, ki se je zgodila v sredo, 29. avgusta 2018, samo še potrjuje nujnost reševanja te problematike.
Za zaključek pa v razmislek še tole. Na prvem mestu bi morala biti varnost, tako otrok kot preostalih udeležencev v prometu. Če morda komu to še ni zadosten argument za ureditev stanja, pa je poseg tudi ekonomsko upravičljiv. Namreč, obe občini, Kranj in Škofja Loka, se oglašujeta kot turistični destinaciji, naklonjeni kolesarskemu turizmu. A kljub bližini in kompatibilnosti ponudbe je zaradi neurejenih varnostnih razmer na cesti turistom nemogoče ponujati možnost ogleda sosednjega mesta s kolesom. Prav gotovo pa bi bil obiskovalcem Škofje Loke dobrodošel poldnevni ali celodnevni kolesarski izlet v sosednji Kranj, kjer bi poleg ogleda znamenitosti lahko izkoristili še številne nakupovalne ugodnosti v starem mestnem jedru, zvečer pa bi se zadovoljni vrnili. Podobno velja za stacionarne turiste v Kranju – ti si mesto peš ali s kolesom ogledajo v razmeroma kratkem času, če bi imeli možnost samostojno in varno kolesariti do sosednjih mest, pa bi jih morda lažje prepričali, da ostanejo v Kranju kak dan več. Da bi se pridružila trendom v turizmu po svetu, je namreč MO Kranj vzpostavila sistem KRsKolesom, v okviru katerega lahko domačini ali obiskovalci uporabljajo 55 koles, ki so razporejena na postajališčih po središču in v neposredni bližini Kranja, kar je vredno pohvale. Občinski zavod ponuja tri vodene kolesarke oglede, a tovrstne storitve uporabi le majhen odstotek vseh turistov, saj obiskovalci raje najamejo kolesa in sami raziskujejo okolico ali pa celo pridejo s svojimi kolesi.
Torej? Kranjska občinska uprava bi morala v naslednjem mandatu ugrizniti v kislo jabolko in urediti okolico Kranja ter povezave do sosednjih krajev. Še sreča, da se središče mesta že dobesedno blešči od urejenosti in bo zdaj čas tudi za okolico. Treba bi bilo vzpostaviti varne kolesarske poti med Kranjem in Škofjo Loko, Šenčurjem, Cerkljami, Medvodami, Golnikom in Preddvorom. To bi obrodilo nova sodelovanja in bi prej ali slej imelo tudi ekonomski učinek. In ne nazadnje bi bila takšna ureditev v interesu in dobrobit tudi vseh občank in občanov Kranja.
Marija Zakrajšek Martinjak, Žabnica
