Tuje neposredne naložbe so se v Sloveniji zaradi ugodnejšega poslovnega okolja in konjunkture v zadnjih letih močno okrepile, njihov obseg se je od leta 2013 do sredine lanskega leta po podatkih Banke Slovenije povečal z 8,9 milijarde na nekaj več kot 13 milijard evrov. Vendar pa, kot ugotavljajo avtorji raziskave Tuji investitorji o slovenskem poslovnem okolju 2017, ne gre za nikakršen bum tujih investicij, temveč smo s tem zgolj ujeli dinamiko dogajanja v drugih novih državah članicah EU.
Pri tujih naložbah gre sicer še vedno večinoma za nakupe ali prevzeme že delujočih podjetij (več kot 60 odstotkov tujih investicij), pri čemer pa je razveseljivo, da se ta podjetja tudi širijo. Širitev svoje dejavnosti v Sloveniji je v omenjeni raziskavi napovedalo kar 39 odstotkov tujih podjetij. Večjim greenfield investicijam (naložbe v ustanovitev novega podjetja na tujem), kot sta Magna in Yaskawa, pa smo zares priča šele v zadnjem obdobju.
Tuja podjetja rastejo hitreje
Podjetja s tujim kapitalom rastejo hitreje od slovenskega povprečja tako po obsegu prodaje in številu zaposlenih kot tudi dodani vrednosti na zaposlenega. Po podatkih omenjene raziskave so tuja podjetja v obdobju od leta 2012 do 2016 skupaj povečala prihodke od prodaje za 33,5 odstotka, medtem ko so se v ostalih podjetjih zmanjšali za 1,7 odstotka. Vrednost prihodkov od izvoza se je v podjetjih s tujimi lastniki zvišala za 38 odstotkov (v ostalih podjetjih skupaj za slabih 12 odstotkov), število zaposlenih pa za 42 odstotkov (ostala podjetja so jih celo zmanjšala za 3,2 odstotka).
V Sloveniji je po v tem tednu objavljenih podatkih Sursa leta 2016 delovalo okoli 8000 oziroma nekaj manj kot šest odstotkov tujih podjetij, ki pa so zaposlovala kar četrtino (25,5 odstotka) vseh zaposlenih v Sloveniji ter ustvarila skoraj tretjino prihodkov (31,8 odstotka) in nekaj več kot 27 odstotkov celotne dodane vrednosti vseh podjetij – povprečna dodana vrednost tujih podjetij je v letu 2016 obsegala 41.000 evrov, plače pa so bile od slovenskega povprečja višje za okoli 12,7 odstotka. V podjetjih pod tujim nadzorom je sicer kar 28 odstotkov vseh investicij in kar 40 odstotkov celotnih izdatkov za raziskave in razvoj. Število tujih podjetij se je od leta 2010 skoraj podvojilo (leta 2010 jih je bilo okoli 4200), število v njih zaposlenih pa se je povečalo z 82.500 na več kot 133.000.
Največ tujih podjetij prihaja iz Srbije (skupaj s Kosovom ima v Sloveniji 1176 podjetij), Italije (1085), Rusije (878) in BiH (814 podjetij). Gospodarsko pa so najučinkovitejša nemška in avstrijska podjetja. Nemška podjetja, teh je bilo leta 2016 sicer samo 463, so zaposlovala skoraj 24.000 ljudi ali dobrih 18 odstotkov vseh zaposlenih v tujih podjetjih in avstrijska podjetja (teh je bilo 600, zaposlovala pa so okoli 19.500 ljudi) so med vsemi tujimi podjetji v Sloveniji ustvarila kar tretjino celotne dodane vrednosti in tretjino vseh investicij tujih podjetij. Po dodani vrednosti sledijo podjetja iz Švice in ZDA, po obsegu investicij pa podjetja iz Švice in Rusije.
Delodajalci opozarjajo na nestabilno davčno okolje
Pri Združenju Manager ugotavljajo, da je bila Slovenija doslej zanimiva samo za prevzeme že delujočih podjetij. V teh primerih so prevzemne tarče načeloma podjetja, ki imajo dober produktni program, a slab poslovni rezultat, cena takih družb pa je sorazmerno nizka. Veseli jih, da je po zaslugi Cerarjeve vlade Slovenija postala zanimiva tudi za tako imenovane greenfield investicije, kot sta Magna in Yaskawa. Še več uspešnih takšnih naložb bi lahko po njihovem prepričanju postavilo Slovenijo na radar multinacionalk in svetovalnih organizacij, ki se s tovrstnimi naložbami ukvarjajo.
Ob tem pa v združenju opozarjajo, da bi v koalicijski pogodbi napovedane davčne spremembe tuje vlagatelje lahko odvrnile od nadaljnjih naložb v Sloveniji. »Investitorjem je najpomembnejša stabilnost gospodarskega okolja. Če se bodo politično razgrete in gospodarstvu nenaklonjene razprave nadaljevale, bo to zagotovo vplivalo na njihovo pripravljenost za nadaljnja vlaganja,« pravijo v Združenju Manager.
