Peking bo afriškim državam v razvoju oprostil plačilo dolgov, je dejal Xi ter napovedal vrsto projektov in partnerskih programov na področju trgovine, infrastrukture, zdravstva in varnosti. Kot je dodal, Kitajska svojih investicij v Afriki ne veže politično in se ne vmešava v notranje zadeve afriških držav.
Predsednik Južnoafriške republike Cyril Ramaphosa je na vrhu Afrika-Kitajska izrazil obžalovanje zaradi kritik kitajske razvojne pomoči Afriki in zavrnil stališče, da kitajska pomoč pomeni novo obliko kolonializma. Kot je dejal, »srečanje zavrača stališče, da se v Afriki dogaja nov kolonializem«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Xi je tudi na prejšnjem vrhu Kitajska-Afrika, ki je potekal leta 2015 v Johannesburgu, napovedal 60 milijard dolarjev posojil in investicij v afriško celino v treh letih. Kitajski megaprojekti so tako že začeli spreminjati podobo celine. V Keniji, Nigeriji, Etiopiji, Tanzaniji, Angoli in Maroku so Kitajci zgradili pomembne železniške povezave, tisoče kilometrov cest, bolnišnice in vladna poslopja, še poroča dpa.
Kitajska zaradi spora z ZDA želi okrepiti trgovino z drugimi deli sveta
Mnogi afriški voditelji pozdravljajo vlogo Pekinga, ki ga vidijo kot alternativo ZDA in Evrope, ocenjujejo nekateri analitiki. Kritiki pa opozarjajo, da projekti, ki jih financira Peking, ustvarjajo dolžniško past in izkoriščajo afriško delovno silo.
Ob stopnjevanju trgovinskega spora med Kitajsko in ZDA skuša Peking okrepiti trgovino z drugimi deli sveta. Peking se tudi pospešeno usmerja k afriškim državam zaradi varnostnih interesov. Lani je tako Kitajska odprla prvo pomorsko bazo v Džibutiju na Afriškem rogu, od koder podpira svoje mirovne operacije v okviru ZN. Obenem pa skuša Peking tudi okrepiti prodajo orožja afriškim državam.
Afrika za Kitajsko postaja vse pomembnejši trg, v katerega močno vlaga. Lani je trgovina Kitajske s črno celino dosegla okoli 170 milijard dolarjev, kar je več od ZDA in Francije.
