Na Švedskem na nedeljskih parlamentarnih volitvah vendarle ni prišlo do katastrofe. Skrajni desnici, ki ima neprimerno ime – Švedski demokrati, ni uspelo postati druga ali celo prva politična stranka v državi, kot je bilo mogoče pred volitvami napovedovati iz anket. S 17,6 odstotka glasov so Švedski demokrati tretji. Doslej vladajoči socialdemokrati ostajajo prva stranka z 28,4 odstotka glasov. Druga je z 19,8 odstotka glasov desna Zmerna stranka.
Toda Švedski demokrati so od volitev leta 2014 napredovali z 12,9 na 17,6 (še leta 2010 so dobili 5,7 odstotka), socialdemokrati pa so padli za tri odstotke. Skratka, gre za podoben trend kot v marsikateri drugi evropski državi. Skrajno desna Liga Mattea Salvinija, ki je pozdravil uspeh Švedskih demokratov, je na primer samo v zadnjih šestih mesecih povečala podporo s 17 na 32 odstotkov glasov!
Iskanje tesne večine
Neposredna posledica okrepitve švedske skrajne desnice je, da bo imel zdaj vsak od obeh političnih blokov, ki bi prevzel oblast, velike težave pri vladanju. Levi blok, ki ga sestavljajo socialdemokrati, radikalna levica in Zeleni, je namreč dobil 144 poslancev, desni, v katerem so Zmerna stranka, Sredinska stranka, liberalci in krščanski demokrati, pa 143. Zaradi tega pat položaja Švedski demokrati upajo, da bodo s svojimi 62 poslanci igrali odločilno vlogo.
Devetintridesetletni Jimmie Akesson, vodja Švedskih demokratov, pravi: »Močno bomo vplivali na to, kaj se bo dogajalo na Švedskem v naslednjih tednih, mesecih in letih.« Zmerno stranko, ki le na videz zavrača sodelovanje s skrajno desnico, je pozval k pogovorom o skupnem vladanju. Najbrž bodo najprej sledili tedni težkih pogajanj med levim in desnim blokom.
Dosedanji socialdemokratski premier Stefan Löfven je že povabil vse štiri stranke desnega bloka k pogajanjem. Verjetno pa bo poskušal pridobiti le obe bolj sredinski stranki, liberalce in Sredinsko stranko. Če mu bo to uspelo, bo še naprej vladal, čeprav so njegovi socialdemokrati dosegli najslabši rezultat v zadnjih sto letih.
Tudi z levico nočejo sodelovati
Glavna ovira za takšno koalicijo bo radikalna levica (nekdanji komunisti), s katero nihče v desnem bloku noče sodelovati in ki je na volitvah dobila 8 odstotkov glasov. Morda pa se bo – kot v dosedanji Löfvenovi vladi – uveljavil sedanji slovenski model, ko vlado od zunaj podpira radikalna levica. To je možno toliko bolj, ker še posebej na Švedskem premier ne potrebuje absolutne večine poslancev. Dovolj je, da proti sebi nima absolutne večine, s svojo manjšinsko vlado pa lahko vsakič znova išče večino za svoje projekte.
Na drugi strani bo najbrž poskušal voditelj Zmerne stranke Ulf Kristersson prepričati obe sredinski stranki desnega bloka, da gresta v njegovo vlado, ki jo bodo, kadar bo treba, od zunaj podpirali Švedski demokrati. Ti bodo najbrž v zameno zahtevali vpliv na migracijsko politiko. Skratka, tudi Kristersson hoče voditi manjšinsko vlado.
Krepitev Švedskih demokratov pa tudi pomeni, da je – potem ko je levosredinska vlada že konec leta 2015 v veliki meri zaprla meje za migrante – zdaj pod vprašajem švedski model širokosrčnosti do prosilcev za azil, ki so že na Švedskem. V resnici je preveč obremenil socialno državo. Za Švede je nesprejemljivo, da morajo vse dlje čakati na operacijo, da ni dovolj zdravnikov, učiteljev in policistov, ki so menda preveč zaposleni s spopadi tujih tolp v švedskih mestih.
