Čez dva tedna bodo na Švedskem parlamentarne volitve, ankete pa kažejo, da se krepi skrajno desna in evroskeptična stranka Švedskih demokratov. Po zadnjih raziskavah bi dobila 20 odstotkov glasov. Pred njo bodo samo še vladajoči socialdemokrati, ki naj bi padli z 31 na 24 odstotkov, čeprav gre gospodarstvu pod njihovo vlado dobro in je brezposelnost na samo še 6-odstotni ravni.
Razlog je ta, da je demokratom v veliki meri uspelo Švedom vsiliti svoj pogled na realnost: Švedska naj bi bila pred razsulom zaradi vse več nasilja, ki naj bi bilo posledica slabe integracije migrantov. Demokratom je med drugim prišel prav požig okoli sto avtomobilov v Göteborgu 13. avgusta, ki naj bi ga zagrešila kurdska tolpa. Po zadnji raziskavi agencije Ipsos že 25 odstotkov Švedov meni, da je glavni problem države priseljevanje – in ti večinoma volijo demokrate. Največ, 44 odstotkov Švedov meni, da je najpomembnejše vprašanje zdravstveni sistem.
Številke ne pritrjujejo strahovom
Švedska je v zadnjih letih sprejela res veliko migrantov. Samo leta 2015 je prišlo 163.000 prosilcev za azil (kot če bi jih Slovenija, ki ima petkrat manj prebivalcev, sprejela 32.600). Odtlej jih vlada spusti čez mejo 26.000 na leto. Vendar se v zadnjih letih na Švedskem – ob vsej medijski pozornosti, ki so je deležni spopadi tujerodnih tolp – v veliki večini kategorij ni povečalo število kaznivih dejanj. Nedavna študija finančnega ministrstva pa kaže, da je vsak od beguncev, ki je prišel na Švedsko pred letom 2014, torej pred tako imenovano migrantsko krizo v Evropi, državo stal 7000 evrov na leto, podobna ocena velja tudi za tiste kasneje, ne pa tudi za ekonomske migrante, ki jih čaka delo.
Paradoks na desnici
Zaradi krepitve demokratov so se glede priseljevanja tudi vse druge stranke v svojih programih pomaknile v desno. Socialdemokratski premier Stefan Lofven je omejil število migrantov, ki lahko pridejo na Švedsko. Še leta 2014 je takratni desnosredinski premier Fredrik Reinfeldt pozval Švede, naj odprejo svoje srce, danes si tega ne upa reči noben vodilni politik več. Le zeleni in levica še naprej ostajajo gostoljubni.
Paradoksalno so tako prav demokrati tisti, ki so v zadnjem času, v nasprotju z drugimi strankami, celo malo izboljšali odnos do migrantov in beguncev. To je voditelj stranke Jimmie Akesson storil zato, ker hoče pridobiti tudi zmerne volilce. Tako zdaj med drugim pravi, da Švedi ne bodo mogli večno ohraniti svetlih las in modrih oči. Osredotoča se na integracijo, pri čemer so njegovi govori o priseljenski politiki pogosto podobni govorom socialdemokratskega premierja Lofvena. Devetintridesetletni Akesson, ki sicer sam nikoli ni bil rasist, a se z njimi druži, vladi očita, da ji ni uspelo vključiti migrantov v družbo, ker se imajo redki med njimi za Švede. Vendar zahteva, da Švedska podeli azil samo tistim, ki so zatirani v sosednjih državah. Toda težko si je predstavljati, da bi kak Norvežan, Finec ali Danec prosil za azil na Švedskem.
Švedska pri tem obratu ni osamljena. Tudi v drugih skandinavskih državah se krepijo stranke, ki izrazito nasprotujejo priseljevanju. Norveška Stranka napredka je lani dosegla dober volilni rezultat in sedi v desnosredinski vladi, danska skrajno desna Ljudska stranka pa podpira manjšinsko vlado. Toda s Švedskimi demokrati bo najbrž drugače, saj vendarle kaže, da se po volitvah 9. septembra z njimi spet ne bo hotela povezati nobena stranka.
