Švedi bodo imeli jutri parlamentarne volitve, kot kaže, pa jih potem čaka zelo zapleteno sestavljanje nove vlade. Z vzponom skrajno desničarskih Švedskih demokratov, ki naj bi z okoli 20 odstotki glasov postali druga najmočnejša stranka, je konec tradicionalnega boja za oblast izključno med levim blokom, kamor sodijo socialdemokrati, Zeleni in radikalna levica, ter desnim, ki ga tvorijo konservativci, liberalci, centralisti in krščanski demokrati. V nedeljo bo namreč, kot kažejo ankete, vsak od obeh blokov prejel največ 40 odstotkov glasov.
Voditelj Švedskih demokratov Jimmie Akesson (39 let) se sicer kot odgovoren politik, ki hoče preprečiti kaos, kot si pravi sam, ponuja, da podpre vlado konservativcev in krščanskih demokratov. A v desnem bloku so glede te ponudbe neenotni. Liberalci in centralisti nočejo o njej niti slišati, drugi dve stranki sta notranje razklani.
Skrajna desnica jemlje delavske glasove levici
Najbrž bodo jutri poraženi zlasti socialdemokrati premierja Stefana Löfvena, ki so bili zdaj štiri leta v vladni koaliciji z Zelenimi. Ankete sicer kažejo, da bodo spet prvi, a dobili naj bi 26 odstotkov glasov, kar je najmanj v zadnjih sto letih. Nekaj odstotkov jim bo vzela radikalna levica, ker je njihova vlada zaprla meje za migrante, nekaj odstotkov pa tudi Švedski demokrati. Med drugim naj bi za to skrajno desničarsko stranko glasovala četrtina od 1,5 milijona članov osrednje sindikalne zveze LO, ki je blizu socialdemokratom.
Švedski demokrati so dobro izkoristili sedanje razmere, ko so bile ob gospodarski uspešnosti Švedske glavne teme volilne kampanje integracija beguncev in z njimi povezani problemi, tudi na področju socialne države. Na Švedskem, ki ima 10 milijonov prebivalcev, je bilo v zadnjih osmih letih 400.000 prošenj za azil, kar je proporcionalno največ v Evropi. Kar 19 odstotkov prebivalcev Švedske pa je rojenih v tujini.
Migranti so spet velika tema
Veliko Švedov bo tokrat dalo glas skrajni desnici predvsem, zato ker menijo, da je zaradi migrantov in beguncev vse več kriminala, kar po podatkih policije ne drži. Vodstvo Švedskih demokratov migrantom tudi očita, da porabijo preveč sredstev socialne države. Švedi naj bi na primer zato morali veliko predolgo čakati pri zdravniku. Švedska, ki je glede BDP na prebivalca dvanajsta na svetu (pred 40 leti je bila tretja), sicer daje za begunce odstotek svojega BDP.
Lani so kar 80 odstotkov novih delovnih mest na Švedskem dobili rojeni v tujini. Še vedno pa je raven brezposelnosti med temi prebivalci 16-odstotna, med tistimi, ki so rojeni na Švedskem, pa 4-odstotna. Obenem na Švedskem ni mogoče najti ljudi za okoli 100.000 delovnih mest. Med drugim je premalo voznikov tovornjakov in negovalk za nepokretne.
