Animacije si sicer niso izmislili Američani, a je leta 1937 Walt Disney posnel prvo zvočno in barvno risanko: Sneguljčica in sedem palčkov. Danes bomo govorili o desetih evropskih risankah, razvrščenih po popularnosti, kot jo je zaznati na svetovnih spletnih straneh, pa naj gre za lestvice, bloge, youtube ali analitična besedila. Na lestvici ni dolgometražnih animiranih filmov, pa risank, ki so namenjene samo odraslim, tudi ne. Ob izključitvi ameriške in moderne japonske produkcije smo izgubili Disneyjeve junake, krdelo raznih mačk, miši, ptičkov, Kremenčkove, Popaja in Pink Panterja ter animeje Pokemona, Bleach in Yu-Gi-Oh. Med kratkimi risankami, ki tečejo s 24 sličicami na sekundo, je zelo veliko število vzhodnoevropskih.
Maša in medved, Rusija
Številke, ki jih dosega ena najpopularnejših evropskih risank vseh časov, so neverjetne. Risanka z naslovom Recept za katastrofo, sedemnajsta iz prve sezone Maše in medveda, naj bi v vseh pojavnih oblikah in jezikih na spletnem kanalu Youtube zabeležila več kot 3,2 milijarde ogledov. To je četrta najbolj gledana vsebina vseh časov! Zgodbice o prijaznem in zelo natančnem medvedu, pri katerem živi simpatična, a preveč razigrana deklica, so začeli predvajati januarja leta 2009, letos pa naj bi do konca tretje serije predvajali že 78 risank. Že kar hiperrealistično oblikovana risanka je po svetu prejela veliko število nagrad kritikov, a kar je s komercialnega stališča bolj pomembno: prevedli so jo v 25 jezikov, zdaj pa risanke predvajajo v več kot 100 državah po vsem svetu – v ZDA jo je recimo mogoče videti prek Netflixa in NBC Universal (Masa and the Bear). Avtor serije je Oleg Kuzovkov (1960, Sredneuralsk), produkcija pa je v rokah moskovskega studia Animaccord.
Gasilec Samo, Velika Britanija
Od leta 1987 lahko gledamo risanko Fireman Sam. Prvi del so zaključili leta 1994 s 33 epizodami, druga serija leta 2003 je imela 28 nadaljevanj. Od leta 2008 risanko snemajo v modernejši računalniški grafiki. Gasilec s svojimi sodelavci dela in pomaga v vasici Pontypandy (gre za besedno igro z imeni dveh resničnih mest Pontypridd in Tonypandy v Walesu). Serijo so prodali v več kot 40 držav, v domačem kraljestvu pa jo uporabljajo tudi kot promocijski material za spodbujanje požarne varnosti.
Gustav, Madžarska
Med leti 1964 in 1968 so posneli 68 epizod risanke, med leti 1975 in 1977 pa še 52 televizijskih risank o Gustavu (Gusztáv). Na madžarskih programih so jih originalno predvajali od leta 1966 do leta 1979. Avtorji József Nepp, Attila Dargay in Marcell Jankovics so si zamislili lik sivega državljana, ki se ukvarja z vsemi mogočimi težavami. Tudi zaradi prikrite kritike socialističnega sistema je postal Gustav na vzhodu kultna risanka. Čeprav se je vrtela tudi na drugi strani berlinskega zidu, je na zahodu nikoli niso zares razumeli.
A je to! Pat & Mat, Češkoslovaška
Leta 1976 si je Lubomir Beneš izmislil dva lika, ki v vsaki epizodi želita nekaj popraviti, pa jima nikoli zares ne uspe. Risanka je bila naprej prepovedana, zaradi pomanjkanja socialistične zavesti. Najbolj so avtorjem očitali to, da sta glavni lutki oblečeni v takrat zavezniške sovjetske in kitajske barve. Zdaj so jih posneli že več kot sto. Pa še dva filma, nekaj reklam in gledališko predstavo zraven. Po smrti Lubomira Beneša je njegovo delo in posle prevzel sin Marek, omeniti pa velja tudi avtorja originalne glasbe Petra Skoumala.
Lokomotivček Tomaž, Velika Britanija
Serije risank z osnovnim imenom Thomas & Friends govorijo o počlovečenih lokomotivah in na splošno različnih strojih, ki živijo na izmišljenem otoku Sodor v Irskem morju. Risanke temeljijo na knjižnih predlogah The Railway Series. Prva knjiga izpod peresa anglikanskega duhovnika Wilberta Awdryja je izšla leta 1945, kasneje, nazadnje leta 2011, pa je o vlakcih pisal tudi njegov sin Christopher. Risanke, ki naj bi vzgajale pridne in skrbne otroke, snemajo od leta 1984. O vlakcih so posneli 21 serij oziroma 538 risank.
Nekoč je bilo… , Francija
Gre za široko mednarodno produkcijo (Francija, Švica, Japonska, Španija), ki je s pomočjo animiranih filmov mladini predstavljala različne vsebine. Učenje s pomočjo zabave, bi lahko rekli. Idejni oče Albert Barillé je serijam z originalnim naslovom Il était une fois dal nedvoumne podnaslove Nekoč je bilo… Človek ali Nekoč je bilo…, Vesolje. In tako naprej. Obsežnih 190 nadaljevanj, dolgih 25 minut, znotraj osmih serij. Jasno, vsako leto ni šlo, prva serija – o človeku – je bila posneta leta 1978, zadnja leta 2015 o soncu.
Lolek in Bolek, Poljska
Naslov risanke avtorja Alfreda Ledwiga, režiserja Władysława Nehrebeckega in ilustratorja Leszeka Loreka je pravzaprav obraten: Bolek i Lolek. Gre za zgodbice dveh dečkov, za katera sta bila podlaga režiserjeva sinova. Prve risanke so na Poljskem začeli predvajati pred več kot 50 leti, naslov prve iz leta 1962 je bil Samostrel. Od takrat do leta 1986 so posneli 152 nadaljevanj. Lolek in Bolek je bila ena redkih risank, ki so jih predvajali v Iranu, splošni popularnosti pa pritrjuje dejstvo, da so jima v poljskem mestu Bielsko-Biała postavili spomenik.
Črta/Linea, Italija
Od leta 1971 do leta 1985 so na italijanski televiziji (RAI) predvajali italijansko risanko La linea avtorja Osvalda Cavandolija. Na videz predvidljiva zgodba, v kateri glavni lik najprej pozdravi risarja, ki na črti postavlja ovire, lik pa jih premaguje. Zadnja ovira je vedno konec črte, lik pa s krikom strmoglavi v prepad. Ob nerazumljivem jeziku, ki ga govori glavni junak, je bila zaščitni znak risanke tudi glasba (bajum-bajum), delo Franca Godija. La lineo so predvajale televizije po vsem svetu, tudi v ZDA, kjer je bil naslov Lineman.
Profesor Baltazar, Hrvaška
Profesor Baltazar je najbolj znano delo zagrebške šole animiranega filma. In hkrati najbolj znana otroška risanka Zlatka Grgića, avtorja, ki je bil med drugim leta 1980 nominiran za oskarja za animirani film Dream Doll. Grgić, ki je v svoji karieri osvojil kar nekaj festivalov, si je Baltazarja zamislil kot serijo pet- do desetminutnih zgodb o profesorju, ki s svojimi neobičajnimi izumi pomaga someščanom. Risanke so vrteli med leti 1967 in 1978. Glasbo za vseh 59 epizod je prispeval Tomica Simović.
Pipi in Melkijad, Nemčija
Piggeldy und Frederick sta mali in večji prašič, ki se v kratkih risankah odpravita na sprehod, na katerem poskuša večji manjšemu odgovoriti na vprašanje. Serijo sta si izmislila Elke in Dieter Loewe, v slovenščino pa je besedilo prevedel Ervin Fritz. Kakšnih 100 risank so v Nemčiji predvajali med leti 1973 in 1985, ščepec pa tudi v začetku devetdesetih. Po svetu risanka ni imela takšnega uspeha kot v Nemčiji, pri nas pa je postala ena najbolj gledanih, po zaslugi igralca Jurija Součka, ki je posodil glas obema prašičkoma.
