Barbapapa je ime lika očeta v risanki. Kako je ime nastalo? Arhitektka Annette Tison in pisatelj Talus Taylor sta se sprehajala po Luksemburškem vrtu v Parizu, ko je njuno pozornost pritegnil otrok, ki je želel nekaj od svojih staršev in ponavljal »babababa«. Ker Talus ni znal francosko, je vprašal Annette, kaj hoče, in ta mu je odgovorila, da želi »barbe-à-papa« oziroma »očetovo brado«, kakor v francoščini rečejo sladkorni peni. Saj veste, tisti, ki jo v nešteto svetlih barvah dobite na raznih prireditvah in se otrokom nato lepi na prste. Umetniški par je nato zavil v najbližjo restavracijo in na prtiček začel risati osnutke likov hruškastih oblik, ki lahko spreminjajo obliko.
Njune risbe so pristale v otroški slikanici, ki je čez noč postala velika uspešnica, zato jo je kmalu posvojila tudi televizija in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so ustvarili za slabi dve uri petminutnih risank. Otrokom so se liki prikupili predvsem zaradi živih barv, staršem pa zaradi simpatičnega humorja. Gledano z vidika fenomena bi lahko rekli, da so bili liki iz Barbapape Telebajski sedemdesetih in osemdesetih let. Barvito, psihedelično okolje in velik nasmeh na vseh obrazih.
Barvita druščina stereotipnih značajev
Da Barbapapa ni popolnoma pozabljen tudi v digitalni dobi, priča dejstvo, da se je neponovljivih likov ob 45. obletnici spomnil celo Google in svoj brskalnik temu primerno okrasil. Kaj pravi zgodba? Barbapapa se je rodil na vrtu, kot roža. Je rožnate barve in se lahko preobrazi v katero koli obliko. »Zelo je prijazen in vsi ga imajo radi, vedno je pripravljen pomagati in širi dobro voljo,« pravi predstavitev na uradni spletni strani Barbapapa.com. Nedaleč od vasice, kjer živita njegova prijatelja Claudine in François, je zgradil hišo zase in svojo družino.
Njegova partnerica sliši na ime Barbamama, je črne barve in okoli glave nosi venec iz cvetja. Rada opravlja gospodinjska opravila in vrtnari, kar se danes morda sliši malo staromodno, zato so v 21. stoletju dodali, da se ne boji akcije, in jo tako skušali narediti emancipirano.
Ekologi, detektivi in športniki
Barbapapa in Barbamama imata sedem otrok. Barbibul je brihten znanstvenik modre barve, ki pa mu med mešanjem napojev ne gre vedno vse po načrtih. Rumeni Barbidou je zaščitnik narave, okoljevarstvenik, in je dostikrat skeptičen do Barbibulovih eksperimentov z genetiko. Rdeči Barbidur je vase zaljubljeni športnik, hkrati pa samooklicani voditelj, ki se v prostem času rad preoblači v Sherlocka Holmesa in rešuje pomembne detektivske zagonetke. Potem je tu narcisoidna in rožnata Barbabelle, ki je, kot mora biti, zelo lepa, rada se liči, oblači, dišavi, boji pa se pajkov, ob katerih izgubi zavest. Drugačna je muzikalična Barbalala, ki igra domala vse inštrumente. Morda je sugestivno, da je zelene barve, saj se skoraj nikoli ne razjezi in na druge deluje pomirjajoče. Lahko bi rekli, da gre za čisto psihedelijo. Če smo omenili, da je rumeni Barbidou zaščitnik narave in okoljevarstvenik, nasprotnik eksperimentov z genetiko, je njegova večna tekmica intelektualka in aktivistka Barbotine. Je oranžne barve in nosi očala, je zelo načitana in rada soli pamet drugim. Edini v druščini, ki ni »gladek« in je videti kot velika kosmata črna kepa, je Barbouille – umetnik. Lik seveda nima časa za striženje ali britje, saj venomer kipari in slika. Kot umetniška duša je izredno občutljiv. Nobena družina ni popolna, če nima domačega ljubljenčka. Psica po imenu Lolita je dalmatinka, ki pri razvozlavanju primerov rada pomaga ljubiteljskemu detektivu Barbidurju in mu je po pasje zvesta.
Toliko za osvežitev spomina in za vrnitev v čase, ko smo bili še veliko mlajši. Za tiste, ki želite risanko še enkrat na hitro pogledati, naj namignemo, da je večino delov Barbapape v širokem spektru jezikov od portugalščine do italijanščine mogoče najti na portalu youtube.
Kakšen bi bil Barbapapa danes?
Če bi Barbapapo ustvarili leta 2015, lahko le ugibamo, kakšni bi bili liki v zgodbi. Morda lahko skoraj zagotovo trdimo, da Barbamama ne bi bila gospodinja in ne bi imela sedmih otrok. Za kakšno risano obliko družine (tradicionalno ali netradicionalno) bi se danes odločila Tisonova in Taylor, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, saj je Taylor, ravno ko Barbapapa praznuje 45 let, umrl.
Lahko le rečemo, da bi današnji otroci le težko tako množično sprejeli preprosto zgodbo o za leto 2015 skoraj dolgočasnih bitjih, ki zgolj pomagajo in v rokah nimajo nikakršnega uničevalnega orožja. Mostov in hiš ne razstreljujejo, temveč jih gradijo.
