Miroslav Filip, praški velikan

Miroslav Filip, rojen v Pragi leta 1928, se je šahovsko razvil dokaj pozno; domovina je bila pač v njegovi mladosti pod nemško okupacijo. Je pa tako nekajkrat dobil priložnost videti na delu svetovnega prvaka Aleksandra Aljehina, ki je tedaj nastopal na turnirjih po zasedenem ozemlju. Pri 21 letih je Miroslav presenetljivo postal prvak Češkoslovaške. Nato je šlo hitro: leta 1953 je postal mednarodni mojster, dve leti zatem velemojster, medtem osvojil še dva državna naslova in že bil stalen član olimpijske ekipe ČSSR. Kar dvanajst zaporednih nastopov na olimpijadah je zbral med letoma 1952 in 1974 ter se s tem uvrstil med legende tega tekmovanja.

Kmalu je zaživel sanje vsakega šahista: uvrstil se je na turnir kandidatov v Amsterdamu leta 1956. Osmo mesto v hudi konkurenci desetih ni bilo slabo, višje ni šlo. Z zmago nad Keresom je ob koncu vendarle pomagal Smislovu in odločil izid turnirja. Filipu je uspelo, kar mnogim boljšim ni nikoli: še enkrat se je prebil med izbrance! V Göteborgu leta 1962, kjer je kraljeval mladi Fischer, je Filip s petim mestom pobral zadnjo vstopnico za Curacao. Tam je bil sedmi, zadnji, a se je vseeno vpisal v zgodovino. Po tej grenko-sladki izkušnji je začel igrati bolj zadržano; porazov skoraj ni bilo, vse manj je bilo tudi zmag. A še so bile: leta 1970 je dobil zlato kolajno na svoji deski na ekipnem evropskem prvenstvu.

Pisal je knjige, urejal šahovsko kolumno, postal pa tudi šahovski sodnik. Tu je dobil najvišje priznanje kot eden od sodnikov nepozabnega protislovnega dvoboja med Anatolijem Karpovom in Viktorjem Korčnojem leta 1978 v filipinskem Baguiu. Svetovni prvaki Euwe, Smislov, Tal in Spaski so morali priznati poraz temu premalo cenjenemu šahistu, ki je umrl v Pragi leta 2009.