Takrat naj bi nepojasnjeno izginilo skupno okoli 800 ljudi, za kar naj bi bila odgovorna država. Od leta 1995, ko se je začelo sestajati približno 30 »sobotnih mater«, je ta najdaljša turška skupina civilne nepokorščine narasla že na 1000 oseb. Vsako soboto so se ženice dobile za pol ure, posedele na trgu, prižgale sveče in v zrak nemo držale slike svojih izginulih. Njihova zahteva je bila vedno ista: država naj končno z neodvisno preiskavo razišče, kaj se je zgodilo z njihovimi najbližjimi. Oblasti najrazličnejših vlad so jih 699 sobot večinoma pustile pri miru, vse do prejšnje, ko naj bi okrogli 700. protest bil povsem enak preostalim 699. A streljaj od trga Taksim se je tokrat odvila prava drama. Policija je namreč zbirajoče se ljudi z materami na čelu, nekaterimi tudi v devetem desetletju njihovega življenja, poskušala razgnati z vodnimi topovi, solzivcem in streljanjem gumijastih nabojev. Aretiranih je bilo 47 oseb. Razlog, da se je vlada predsednika Erdogana, ki je pred leti tudi sam obiskal civilnodružbeno skupino, zdaj odločila spremeniti svoj odnos do »sobotnih mater«, naj bi bile na novo odkrite povezave skupine s Kurdsko delavsko stranko (PKK). Protest ni bil prepovedan zato, ker bi katera od članic skupine res imela stike s PKK, temveč zgolj zato, ker se je ena od napovedi protesta pojavila tudi na nekaterih spletnih straneh družbenih omrežij, ki naj bi bile blizu PKK. V skupini so povezave s PKK odločno zavrnili in poudarili, da ženske na proteste prihajajo brez kakršnih koli političnih ali ideoloških predznakov.

Ljudje v objektivu Turčija Sobotne matere PKK Recep Tayyip Erdogan