Voditelja Lige Matteo Salvini in Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio že vse od oblikovanja italijanske vlade napovedujeta, da bosta prihodnje leto začela izpolnjevati predvolilne napovedi njunih strank z več socialnimi projekti za državljane. Konec septembra namerava italijanska vlada predstaviti proračun, v katerem naj bi dvignili pokojnine in raven zagotovljenih prihodkov gospodinjstev ter znižali davke. Kako obsežno naj bi bilo povečanje proračuna, ostaja nejasno. Vlagatelje in evropsko komisijo, ki mora na koncu presoditi, ali je italijanski proračun skladen z zavezami pakta stabilnosti, zanima predvsem, koliko se bo zaradi dodatnih izdatkov povečal javnofinančni primanjkljaj Italije. Ta je lani znašal 2,3 odstotka BDP, kršitev zavez pakta stabilnosti pa bi predstavljalo povečanje primanjkljaja nad 3 odstotke BDP.
Med vlagatelji vlada precejšnje nelagodje
Ključno vprašanje torej je, koliko se bo zaradi načrtov italijanske koalicije povečal dolg države. Ta je že zdaj s 131,8 odstotka BDP drugi največji v evrskem območju za grškim, tako da Italija v skladu z maastrichtskimi kriteriji za sprejem v evrsko območje – ti med drugim predvidevajo, da mora biti javni dolg nižji od 60 odstotkov BDP – sploh ne bi mogla več prevzeti skupne evropske valute. Seveda je tudi vprašanje, od kod bi Italija utegnila vzeti denar za večje proračunske izdatke, ob tem da je soočena s počasno gospodarsko rastjo (1,2 odstotka). Prav zato se posledično upočasnjuje tudi odplačilo italijanskega dolga, za katerega sta vodilna populistična politika v preteklih mesecih menila, da bi ga upniki morali Italiji opustiti vsaj v višini 250 milijard evrov.
Vsi ti fiskalni načrti in besede vodilnih strankarskih politikov Italije so med vlagatelji povzročili precej nelagodja. Povečalo ga je še pavšalno kritiziranje Evropske unije zaradi premalo dodeljenih evropskih sredstev, kar naj bi bil razlog, da je prišlo do zrušitve mosta v Genovi. Prav tako so grožnje Di Maia in Salvinija, da bo Italija prenehala plačevati svoj prispevek v evropski proračun in bo blokirala novo večletno finančno perspektivo EU, dodatno prispevale k znižanju zaupanja investitorjev.
Prvi preizkus je Italija včeraj prestala
A vsaj za zdaj kaže, da interes vlagateljev za Italijo še obstaja. Po včerajšnji novi avkciji 7,75 milijarde evrov vrednih srednje- in dolgoročnih obveznic je Italija namreč dobila svež kapital. Zanimanje za nakup obveznic je bilo precejšnje, vendar so vlagatelji za svoj kapital iztržili rekordno visoke obrestne mere v zadnjih štirih letih. Iztržek avkcije je tako dvoplasten: po eni strani so vlagatelji še vedno zainteresirani za Italijo, po drugi pa se je z večjimi obrestnimi merami na obveznice ustvaril dodaten pritisk na tamkajšnje gospodarstvo.
Že danes Italijo čaka nov preizkus. Svojo bonitetno oceno zanjo bo objavila agencija Fitch, kar bi lahko močno vplivalo na italijanski položaj na finančnih trgih. Bonitetne agencije Italijo trenutno ocenjujejo z ocenami BBB oziroma Baa2, finančni analitiki pa zelo različno ocenjujejo možnost, da bi Fitch italijansko kreditno boniteto znižal. Kako zelo napete čase na finančnih trgih doživlja italijansko gospodarstvo, priča tudi poziv ministra za gospodarstvo in finance Giuseppeja Triaja Salviniju in Di Maiu, naj ustavita konje s svojimi izjavami o večji proračunski porabi, medtem ko poskuša sam investitorje prepričati, naj nadaljujejo vlaganja v Italijo, ki da bo ostala javnofinančno vzdržna. Za dodatno nervozo v minulih dneh je Di Maio poskrbel še z napovedjo, da Italija ne bo zaprosila za pomoč Evropske centralne banke, če bi država po objavi proračunskih načrtov za prihodnje leto izgubila zaupanje vlagateljev.
