Medtem ko naj bi se za EU končala grška kriza, pa se zdaj mnogi bojijo, kaj bo z Italijo. V vladajoči koaliciji Gibanja petih zvezd in Lige so zelo nejasni in protislovni glede nastajajočega proračuna za leto 2019, kar povzroča vse večje nezaupanje finančnih trgov. Vlada bi lahko s svojimi izjemno dragimi reformami Italijo pahnila v hudo dolžniško krizo. To bi bilo zelo nevarno za Evropo, saj bi tokrat evrsko območje zamajalo tretje največje gospodarstvo EU, ki je desetkrat večje od grškega.
Spor z Brusljem že na obzorju
Evropska komisija mora oktobra 2018 od italijanske vlade v odobritev dobiti proračun za leto 2019. A do konflikta med Brusljem in Rimom bo prišlo že prej. To kaže ponedeljkova izjava državnega sekretarja Giancarla Giorgettija, vplivnega člana Lige, da bo proračunski primanjkljaj leta 2019 verjetno presegel 3 odstotke BDP, kar pa je za Italijo, ki je poleg Grčije najbolj zadolžena članica EU, zelo problematično.
Italijanski proračun je spet evropski problem. Tudi zato, ker voditelj Lige in notranji minister Matteo Salvini, ki dejansko vodi vlado, obljublja 40 milijard evrov vreden »program velikih infrastrukturnih projektov, kakršne je napovedal predsednik Trump«. Gre za odziv na porušeni viadukt v Genovi 14. avgusta. Poleg tega hoče vlada v skladu s programom Gibanja petih zvezd vsakemu brezposelnemu in upokojenemu omogočiti minimalno 800 evrov mesečnih prihodkov, v skladu s programom Lige pa naj bi se znižali davki. Vsi ti ukrepi, ki naj bi skupaj z delno odpravo pokojninske reforme stali 100 milijard evrov na leto, zbujajo pri poslovnežih nezaupanje. »Nihče, ne Italijan ne tujec, ne upa več investirati v Italiji,« pravi neki analitik iz Milana. Skratka, s takšno vladno politiko se bosta 20-letna gospodarska kriza in visoka brezposelnost v Italiji vsaj nadaljevali, če ne še zaostrili.
V vladi je na primer zelo osamljen finančni minister Giovanni Tria, ki edini poskuša res pomiriti finančne trge in investitorje. Salvini pa ves čas ponavlja, da ne bo dopustil, da bi tehnokrati iz Bruslja preprečili italijanske reforme, pri čemer je nedavno celo dodal: »In ko bodo začeli udarjati po nas, bomo potrebovali vas, ljudstvo!« Za zdaj vlado podpira 60 odstotkov Italijanov.
Pritisk na ECB
Poslanec Claudio Borghi, ki je glavni ekonomist v Ligi, pa grozi z izstopom Italije iz evra, če Evropska centralna banka (ECB) ne bo pomagala Italiji v primeru, da bi si spekulativni skladi – kar je zelo verjetno – za žrtev izbrali Italijo. Toda Italija ni tako majhna kot Grčija in ECB nima toliko denarja, da bi ji pomagala. Sploh pa ni naloga ECB, da pomaga državi, ki se igra z ognjem. Že v zadnjih štirih mesecih so se obresti za velikanski italijanski dolg na finančnih trgih nevarno dvignile, kar pomeni, da bo Italija dala več za obresti, zaradi česar bo njej proračunski primanjkljaj še večji.
Vsekakor bo septembra napočil veliki trenutek za koalicijo Gibanja petih zvezd in Lige: bodisi se bo odpovedala svojim velikopoteznim načrtom o povečanju socialnih izdatkov in zmanjšanju davkov bodisi bo veliko povečanje proračunskega primanjkljaja sprožilo odziv finančnih trgov z nepredvidljivimi posledicami.
