Donaldu Trumpu priljubljenost ni pretirano padla kljub številnim aferam, sporom z ljudmi, ki jih je sam imenoval na vodilne položaje v vladi, in celo nasprotovanju dela republikanskih predstavnikov ljudstva v kongresu oziroma senatu. Ni pa zato povsem brez skrbi, kajti bližajo se vmesne kongresne volitve, kjer bi mu morebitni demokratski prevzem večine že v enem od obeh domov močno zagrenil drugi del predsedniškega mandata. Zato poskuša pravočasno mobilizirati svoje volilno telo, v katerem imajo pomembno vlogo pripadniki evangeličanske cerkve, saj je kar 80 odstotkov belih evangeličanov svoj glas na predsedniških volitvah dalo prav Trumpu.
Priložnost za agitiranje je bila srečanje z voditelji evangeličanske cerkve v Beli hiši. Ameriški predsednik je cerkvenim dostojanstvenikom položil na dušo, da lahko največ za ohranjanje vrednot, ki jih zagovarja sam in so sestavni del vere, naredijo s tem, da vernike pozovejo k udeležbi na volitvah in podpori republikanskim kandidatom. Toda Trump je na tem srečanju, ki je bilo delno odprto za novinarje, manj poudarjal omenjene vrednote (boj proti splavu, priseljencem, pomen družine), bolj pa nevarnost, ki bi jo prinesla morebitna demokratska večina v kongresu.
Kritiziranje tistih, ki se postavljajo po robu skrajnežem
Šestega novembra bodo Američani volili vseh 435 članov predstavniškega doma kongresa in 35 od 100 senatorjev, poleg njih pa še 36 od petdesetih guvernerjev zveznih držav. Republikanci imajo večino v obeh domovih, toda analitiki napovedujejo tesen obračun. Ker Trump očitno ni ravno prepričan, da so vrednote, ki jih zagovarja, dovolj prepričljive za zmago, je posegel po ustrahovanju. Na srečanju z evangeličanskimi duhovniki je posvaril, da bi demokrati s prevzemom večine v kongresu »odpravili vse dobro, kar je dosegla moja administracija, in to zelo hitro ter nasilno. Zelo nasilno,« je poudaril nekajkrat. Da bi bil še bolj nazoren, je dal za primer gibanje Antifa. Gre za gibanje, ki se v ZDA ob različnih priložnostih postavlja po robu skrajni desnici, nacifašističnim in rasističnim skupinam. »Poglejte, kaj je naredila Antifa v Charlottesvillu,« je duhovnike spomnil Trump (spopadli so se s skrajnimi desničarji, ki so pred tem ubili aktivista za zaščito pravic temnopoltih), pozabil pa je povedati, da so spopade izzvali desni skrajneži.
Predsednik je evangeličanske dostojanstvenike opozoril, da bi slaba udeležba njihovih vernikov na volitvah lahko stala republikance večino, kar bi po Trumpovih besedah prineslo državi »dve zelo hudi, naporni leti, v katerih lahko izgubimo vse, kar smo doslej dobili. Ne pozabite, to so nasilni ljudje, zelo nasilni,« je dejal Trump in imel v mislih demokratske predstavnike v predstavniškem domu oziroma senatu.
Ponavljanje opozoril iz leta 2016
Ameriški predsednik ni prvič svaril pred nasilnim odzivom ameriških volilcev. Spomladi 2016 je opozarjal na možno nasilno reakcijo svojih lastnih volilcev v primeru, da ne bo izvoljen, pri čemer je namigoval na morebitne volilne prevare, s katerimi naj bi preprečili njegovo izvolitev.
Drugi del srečanja z evangeličanskimi voditelji je bil zaprt za novinarje, so pa v javnost pricurljale informacije, da so navzoči verski voditelji Trumpu izrekli polno podporo, domnevno naj bi tudi obsodili medijske napade na predsednika. Eden od udeležencev srečanja je dejal: »Tisti večer smo vsi pokleknili in molili, saj si je težko predstavljati bolečino, ki jo prenašajo on (Trump) in družina, kajti mora boleti, če o tebi nenehno lažejo, če te nenehno nečesa obtožujejo in te nenehno napadajo.«
