Ameriški predsednik Donald Trump je v neposrednem prenosu iz Ovalne sobe Bele hiše v telefonskem pogovoru s poslavljajočim se mehiškim predsednikom Enriquejem Peño Nietom navdušeno spregovoril o doseženem dogovoru o prostotrgovinskem sporazumu med državama, ki bo moral dobiti še kongresno potrditev. Dosedanji tristranski sporazum, ki vključuje še Kanado, ostaja do tedaj še vedno pravno veljaven, o njegovi nadaljnji usodi pa so po večmesečni prekinitvi znova stekla pogajanja z Ottawo, saj je v Washington nemudoma po objavi rezultata ločenih pogovorov ZDA in Mehike dopotovala kanadska zunanja ministrica Chrystia Freeland. Zaradi tega je celo prekinila evropsko turnejo, kanadski premier Justin Trudeau pa se je medtem po telefonu tudi že slišal s Trumpom in iz njegovega kabineta so sporočili, da sta imela »konstruktiven pogovor« ter da pogajalski ekipi sedata za mizo, namenjeni uspešno skleniti pogajanja.
Posreden pritisk na Kanado
Da lahko s tudi Kanado dosežejo prenovljen prostotrgovinski sporazum, je danes menil ameriški finančni minister Steve Mnuchin, ki je v intervjuju za CNBC dejal, da je njihov cilj »čim prej dobiti Kanado na krov«. Ta se je zaradi ameriškega dogovora z Mehiko znašla pod določenim pritiskom, vsekakor pa tristranska prosta trgovina na severnoameriški celini, ovrednotena na več kot tisoč milijard dolarjev, od tega ponedeljka ne stoji več na temeljih, zastavljenih v času Ronalda Reagana, dokončanih pa s podpisom Billa Clintona leta 1993. Mnuchin je med drugim tudi dejal, da sta kanadsko in ameriško gospodarstvo močno prepleteni, zato bi bil dogovor pomemben za obe strani, a je hkrati napovedal, da nanj ne bodo čakali, ampak bo predsednik Trump kongres ta petek obvestil o sporazumu z Mehiko in sprožil proceduro za njegovo potrditev, ki jo pričakuje še v njegovem sedanjem sklicu do konca novembra. Pričakovati je namreč, da bodo strankarske karte v kongresu po novembrskih vmesnih volitvah opazno premešane, predvidoma v korist demokratov, ki Trumpove razdiralne trgovinske politike ne podpirajo, na drugi strani pa se poslavlja tudi mehiški predsednik Nieto, ki ga bo prvega decembra nasledil že izvoljeni Andrés Manuel López Obrador in bi podpis sporazuma pristal na njegovi mizi. Obrador sicer ne nasprotuje spremembam obstoječega sporazuma, a v drugi smeri, kot sta jo ubrala Trump in Nieto, pri čemer je slednjega prosil, naj končno odločitev prepusti njegovemu kabinetu. Ob ponedeljkovi Trumpovi objavi doseženega dogovora pa je dejal le, da je ta samo prvi korak k novemu sporazumu, in dodal, da je njegov cilj še vedno tristranski sporazum, kakršen je prvotno zasnovani Nafta.
Bela hiša poudarja zaščito domačih delavcev
Bela hiša v prid dogovoru z Mehiko navaja, da je osredotočen na proizvodnjo za široko potrošnjo in zaščito ameriških delavcev pred državami, kot je Kitajska, ki s poceni polizdelki prihajajo prek Mehike na ameriško tržišče. Uskladitev delovnih in okoljskih pravil naj bi prav tako ščitila zaposlene Američane in njihove plače, saj bodo selitve proizvodnje v Mehiko manj finančno privlačne. Pri tem priznava, da se bodo nekateri proizvodi, kot denimo iz Mehike uvoženi avtomobili, podražili zaradi pričakovanih višjih vhodnih stroškov, tudi zaradi preliminarnega dogovora o dvigu deleža vgrajenih izdelkov iz obeh držav v končne izdelke na obveznih 75 odstotkov z dosedanjih 62,5 odstotka ter določila, da mora biti 40 do 45 odstotkov vsakega v Mehiki sestavljenega vozila narejeno z delavci z najmanj 16-dolarsko urno postavko. Končni sporazum bo moral premagati še marsikatero oviro poleg kanadskih, severna soseda se namreč ne bo zlahka odrekla dosedanjemu, podporo tristranskemu sporazumu pa izrekajo tudi vodilni republikanci v kongresu, ki so dali vedeti, da Nafta 2.0 ne pride v poštev brez Kanade, saj jih, ne povsem iz istih razlogov kot demokrate, moti Trumpovo lomastenje po trgovinskih sporazumih z drugimi državami. Je pa objava ameriškega dogovora z Mehiko vseeno pozitivno vplivala na svetovne borzne indekse in okrepila mehiško nacionalno valuto.
