Z literarnimi večeri v Ljubljani, Kopru, Trstu in drugod – letos prvič tudi v bunkerju Škrilj v Kočevju – se prihodnji teden začenja 33. mednarodni literarni festival Vilenica. Pri Društvu slovenskih pisateljev želijo z njim pozornost javnosti (vsaj) za nekaj dni usmeriti k najboljši srednjeevropski literaturi, zato v Lipici in okoliškem Krasu zberejo raznovrstne avtorje, prevajalce, kritike, urednike, založnike in kulturne menedžerje, da bi jih spodbudili k izmenjavi idej. Prav vsi našteti pa so kar najbolj navdušeni, če se mednje pomeša tudi kak (zgolj) bralec.
Kritična in pokončna drža
Osrednje ime letošnjega festivala je prejemnik nagrade vilenica, nemški pisatelj bolgarskega rodu Ilija Trojanow, ki ga tudi slovenski bralci poznajo po romanih Zbiralec svetov (2015) in Tajanje (2013) ter zbirki esejev Odvečni človek (2014). Transkulturnemu in za različnost odprtemu pisatelju, ki je – kot boste izvedeli v daljšem intervjuju v Dnevnikovi prilogi Objektiv – doma v več svetovih, podeljuje žirija nagrado »za izjemno kritično in pokončno držo, ki jo prepričljivo ubeseduje v dokumentarni literaturi, predvsem pa zelo poetično v esejih, romanih in pesmih«.
Posebna pozornost gre tudi slovenski avtorici Mojci Kumerdej. Festival jo letos postavlja v središče zaradi strastne zavzetosti, eruditskosti in artikuliranosti, s katero se posveča nastajanju svoje literature. Med bralci se je uveljavila že s prvim delom, kratkim romanom Krst nad Triglavom (2001), sledili so zbirki kratke proze Fragma (2003) in Temna snov (2011) ter roman Kronosova žetev (2016), za katerega je prejela nagrado Prešernovega sklada. Kot je že navada, bo ameriška založba Dalkey Archive Press tudi letos izdala ameriški prevod slovenskega avtorja v fokusu, in sicer že omenjeno Fragmo.
V fokusu sodobna malteška literatura
V goste so organizatorji tokrat povabili 20 avtorjev iz 16 držav, med njimi še Slovakinjo Uršil’o Kovalyk, Maltežana Immanuela Mifsuda, Romuna Petreja Barbuja in Avstrijko Karin Peschka. Tudi z nekaterimi slovenskimi ustvarjalci, denimo Simono Semenič in Primožem Reparjem, bodo vse do sobote razmišljali predvsem o krovni temi letošnje Vilenice »pisati in preživeti«. Ta bo izhodišče za okroglo mizo srednjeevropske pobude (SEP) v Lipici v petek, ko bomo nemara slišali odgovore na vprašanje, kaj konstituira avtorjevo identiteto danes. Je mogoče biti avtor brez objav in brez bralcev? Kakšno je avtorjevo mesto v distribuciji moči in materialnih dobrin, ki jih prinaša sodobna knjižna veriga?
»Navsezadnje gre tudi avtor po literarnem večeru domov in živi ter plačuje položnice kot vsi ostali,« je ob tem pripomnila predsednica strokovne žirije za Vilenico, pesnica Lidija Dimkovska. »V času, ko se ukinjajo oddelki za književnost in mnogi literarni programi, iz medijev pa izginjajo književne priloge, je o statusu avtorjev treba govoriti. Družba nam mora omogočiti izbiro, da se ukvarjamo s pisanjem, četudi nas država obravnava kot podjetnike,« je še dodala podpredsednica DSP Gabriela Babnik.
Letošnji program sicer ob mnogih literarnih branjih ponuja tudi kolokvij Slovenskega društva za primerjalno književnost, ki se bo dotikal teme Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. Nekoliko mlajši bralci pa se lahko udeležijo mednarodnega natečaja Mlada Vilenica, v sklopu katerega naj bi se za ustvarjanje literarnih in likovnih del navdihovali pri motivih Ivana Cankarja. Manj družabni obiskovalci bodo literarno zavetje lahko poiskali v novi vileniški antologiji, ki se letos posveča sodobni malteški književnosti.
