Čeprav obstajajo tudi sorte belega, rumenega in rdečega traminca, je slovenskim ljubiteljem vin najbolj poznan dišeči traminec. Prav tako so bili pivci, ki prisegajo na bolj aromatična vina, največkrat navajeni, da so pili vino traminec v sladki ali polsladki različici. Trto so v Slovenijo iz Francije prinesli že leta 1822, od osemdesetih let naprej pa je bila črna etiketa polsladkega traminca iz Radgonskih goric desetletja sinonim za pravi, kleni slovenski traminec. In ravno razbijanje mita, da je mogoče okušati priljubljeno štajersko vino, ki ima domicil v Radgonsko-kapelskih goricah, le v sladki ali polsladki inačici, so imeli v mislih organizatorji, ki so pred devetimi leti organizirali prvi Salon Traminec, takrat še v prenovljenem Negovskem gradu. Letos je bilo suhih in polsuhih tramincev v Radencih že skoraj pol. Borut Cvetko, kreativni direktor agencije Mediaspeed, ki je kot partnerica pri organizaciji Salona Traminec že od začetka, je prepričan, da gre za največji vinsko-kulinarični dogodek v tem delu Slovenije. Kot se je spomnil začetkov Cvetko, so na prvem Salonu Traminec predstavili 60 različnih vzorcev tramincev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije, na ponedeljkovem dogodku jih je bilo točno 102. »Še pomembneje nam je, da ljudi vsako leto izobražujemo in jim pokažemo, da traminec ni samo tisto znano sladko ali polsladko vino, ampak obstajajo tudi suhi, polsuhi traminci, penine… Na letošnji prireditvi je bila najstarejša arhivska steklenica traminca iz leta 1972 iz Ptujske kleti,« je razložil Cvetko.
»Privoščite si traminec, da živahen vaš bo klinec«
Ni pa samo vince tisto, ki je v Radencih teklo po grlih. Tudi prehrambnih dobrot in delikates izbranih hotelirjev ter gostincev iz širše regije je bilo v izobilju. Danilo Steyer, ki je prav tako eden izmed organizatorjev prireditve, družinska vinska klet v Plitvicah blizu Apač pa slovi kot hiša dišečega traminca, je povedal, da se dišeči traminec v njihovi kleti predstavlja v vseh kombinacijah – od suhega vina do sladkega, predelanega po tehnologiji barrique, od oranžnega vina do penine. Danilo Steyer ima na Salonu Traminec vsako leto tudi delavnico v obliki male šole vinskih okusov in predava in predstavlja vina na poljudnejši način. Traminec je za vinarje sila nehvaležna sorta, ker ima zelo majhen donos na posamezno trto. Tudi zato je posebnež med vini. Tramincev nasploh v Sloveniji ni veliko, a zanimanje za to sorto narašča, je povedal Steyer. Razlog za to je, da je vse več suhih in polsuhih tramincev. Čeprav je traminec v Sloveniji doma na Štajerskem, imajo odlične primerke tudi v Beli krajini, na letošnjem salonu pa se je pokušalo tudi sorodnike iz Francije, Avstrije, Nemčije in celo biodinamične tramince. Letos je ljubiteljem aromatičnega vina v Radencih že tretjič zažgolel Vlado Kreslin, ki je na oder pripeljal tudi svojega očeta, sicer pa se prireditev Salon Traminec lahko pohvali celo s svojo lastno himno, ki jo je že leta 2012 upesnil pevec skupine Mi2 Jernej Dirnbek in ki v nauku zadnje kitice, nekako v slogu Prešernovih priložnostnih pivsko pohujšljivih verzov, pravi takole: »Da vam voljne bodo špranje in živahen vaš bo klinec, da ljubezen bo kot sanje, si privoščite traminec.«
