Pred tretjo obletnico začetka ruskega vojaškega posredovanja v Siriji konec septembra, ki je potek državljanske vojne obrnilo v prid režima Bašarja Al Asada, je rusko obrambno ministrstvo na spletu v obliki videoposnetka objavilo poročilo s svojih sirskih operacij, ki predvsem poudarja uspehe in hvali velikopoteznost Moskve. Na ta način hoče oblast predsednika Vladimirja Putina prikazati Rusijo kot velesilo, čeprav zaradi svoje gospodarske šibkosti to ni (rusko gospodarsko moč bi lahko primerjali s špansko). Prav tako poskuša Kremelj povečati zanimanje za rusko orožje v svetu.
Številke v poročilu so zelo natančne in zanimive, manjkajo pa nekateri osnovni podatki, ki bi pokazali negativno plat ruskega posredovanja. Med drugim je v videu rečeno, da se je v Siriji doslej borilo 63.012 ruskih vojakov, operacije pa usmerjalo 434 ruskih generalov. Letalstvo je izvedlo 39.000 poletov, v katerih naj bi bilo ubitih 86.000 sovražnikov. V bojih je sodelovalo še 189 ladij, tudi letalonosilka Admiral Kuznecov. Rusija je v tem času razširila in utrdila svoje sirsko vojaško letališče Hmeimim in pristanišče Tartus, ki je že od leta 1971 sovjetsko oporišče za vojaško mornarico v Siriji.
V videu, ki je po oceni pariškega dnevnika Le Monde »izložba ruskega orožja«, poudarjajo, da je posredovanje v Siriji močno koristilo ruski vojaški industriji. Putin si že dolgo prizadeva, da bi jo moderniziral in da bi Rusija povečala izvoz orožja.
Zanimiv podatek iz videa je, da so septembra 2015, ko se je začelo rusko vojaško posredovanje, »teroristi« postali že tako močni, da je Al Asad obvladoval samo še osem odstotkov sirskega ozemlja, danes pa naj bi njegov režim ob pomoči Rusije in Irana obvladoval kar 96,5 odstotka sirskega ozemlja. V resnici je ta odstotek nižji.
Brez podatkov o ruskih in civilnih žrtvah
Ni pa podatkov o civilnih smrtnih žrtvah sirskega konflikta, ki jih je bilo v sedmih letih vsaj 300.000, in o beguncih, ki jih je več kot deset milijonov. Prav tako ni podatka o smrtnih žrtvah med ruskimi vojaki, ali pa o plačancih iz Rusije, ki so, potem ko so jih ruska zasebna podjetja najela za varovanje, sodelovali v nevarnih operacijah v Siriji, da bi Putinov režim prikril smrtne žrtve med ruskimi vojaki. Putin se hoče namreč izogniti očitku, da gre v Siriji za ponovitev vojne v Afganistanu, ki s 15.000 mrtvimi ruskimi vojaki v osemdesetih letih v ruski javnosti še ni pozabljena. Doslej je ruska vojska priznala okoli petdeset mrtvih med svojimi pripadniki v Siriji.
Video slavi tudi vojaško moč Rusije na Bližnjem vzhodu. Putinu naj bi uspelo obnoviti nekdanjo moč Sovjetske zveze in njen vpliv v svetu. A če gre tu za visokoleteče fraze, ideologijo velike Rusije in iluzijo, da je Kremelj spet to, kar je bil v času ZSSR, pa sama realnost zastavlja vprašanje, kako bo Moskva delovala v prihodnosti v porušeni Siriji. Putin pričakuje, da bodo stroške obnove plačale bogate evropske države, saj je v njihovem interesu, da ustavijo pritisk sirskih beguncev. Toda Nemčija in Francija nista pripravljeni obnoviti Sirije za krvavega tirana. O milijardnih vsotah sta se pripravljeni pogovarjati samo pod pogojem, da bo prišlo do pravega dialoga o prihodnosti Sirije.
