Vsak zase ve, da je avtonomna osebnost, ki deluje po svojih načelih, na podlagi lastnih odločitev in prepričanj. Vendar nekateri strokovnjaki trdijo, da je naša domnevno svobodna volja daleč od pojma »svoboda«. Ljudje zahodnega in razvitejšega sveta naj bi bili tesno vpeti v različne algoritme, ki nam subtilno vsiljujejo posebej določene vsebine. Če povemo nekoliko bolj groteskno: mobilni telefoni in družbena omrežja so postali opiat množic.
Večina tega se odvija na nezavedni ravni, kar ni nič novega. Oglaševalske družbe ta dejavnik za svoje potrebe izkoriščajo že desetletja. Tudi facebook – že pred leti je izvedel eksperiment s 600.000 uporabniki, ko jim je serviral prilagojeno časovnico z natančno prilagojenimi vsebinami.
Velik del problema je tudi količina podatkov, ki jo dnevno prebavljamo, piše portal Digital Trends. Naši možgani imajo namreč le omejeno zmožnost pri vsem tem procesiranju. Prav ta skupek digitalnega vpliva na posameznika je spodbudil umetnico in strokovnjakinjo Xin Liu z univerze MIT, da je razvila masko razpoloženj.
Liu se je spraševala, kako hitro se ljudje odzovemo na določene subtilne dražljaje. Po vzoru beneških mask je razvila napravo, ki nosilcu omogoča, da posluša svoje dihanje. Nič kaj revolucionarnega. Pa vendar je že tako preprost koncept znanstvenikom omogočil boljši vpogled v duševnost posameznika. Maska namreč priredi ritem in jakost dihanja in tako »lažno« različico v kratkem zamiku predvaja nosilcu.
Nosilec je torej prepričan, da diha na način, kot mu ga maska predvaja. Prirejeni ritmi dihanja in jakost so pri ljudeh spodbudili občutja, ki niso imela nobene zveze z realnostjo. Če so ljudje poslušali hitro dihanje, so nemudoma postali na to pozorni. Sklepali so, da jim telo nekaj sporoča, in temu ustrezno postali tudi bolj zaskrbljeni in pod vplivom stresa. Podobno je bilo z globokim in počasnim dihanjem. Ko so se ga posamezniki s pomočjo maske zavedali, so postali spolno vzburjeni.
Študije so na koncu pokazale, da tovrstna psiho-akustična naprava lahko dejansko spreminja posameznikovo kognitivno dojemanje. Kot trdi Liujeva, taka naprava ustvarja tudi podlago za nadaljnje študije, ki bi obravnavale človeške telesne signale še bolj celostno.
Boljše zavedanje o vseh možnih telesnih odzivih bi namreč omogočilo boljšo preventivo pred morebitnimi negativnimi učinki, ki jih imajo sporočila iz okolice, sploh pa tehnologija. »Fascinantno je razmišljati o tem, kako si ustvarimo podobe in mnenja. Naša predstava o tem, kaj smo in kaj mislimo, je zelo omejena in nanjo je mogoče vplivati že s tem, kako nekdo diha. Prilagodljivost je sicer dobra, a hkrati pomeni tudi to, da smo veliko bolj dojemljivi za manipulacije.«
