ZDA so od Nemčije vrsto let zahtevale, naj sprejme Jakiva Palija, paznika v nacističnem koncentracijskem taborišču Trawniki na Poljskem, menda pa tudi v uničevalnem taborišču Treblinka, kjer so nacisti pobili 800.000 Judov, večinoma iz varšavskega geta. Nemška vlada je zdaj končno pristala, da 95-letnega Palija sprejme. V torek je posebno letalo z njim pristalo na letališču Düsseldorf, od koder so ga odpeljali v upokojenski dom pri Münstru.
Predsednik Donald Trump je izrazil zadovoljstvo, da so ga ZDA končno lahko izročile Nemčiji. Dejal je, da ljudje, ki so pomagali pri nacističnih zločinih, ne morejo mirno pričakati konca življenja v ZDA. Pred Palijevo hišo v New Yorku pa so se dolgo vrstili protesti z zahtevo, da se ga izžene. Zdaj so to dosegli.
Na Poljskem rojeni Ukrajinec
V delovnem taborišču Trawniki, kjer je bil Palij, je bil sprva tudi John Demjanjuk (1920–2012), ki so ga iz ZDA v Nemčijo izgnali leta 2009, nato pa ga v Münchnu obsodili zaradi pobojev 28.000 Judov v Sobiboru. Za Palija, ki je Ukrajinec, rojen na Poljskem, in nikoli ni imel nemškega državljanstva, pa je težko verjetno, da bi mu sodili, ker drugače kot pri Demjanjuku, ki je tudi Ukrajinec, zanj ni dokazov, da bi sodeloval v holokavstu. Kot trdi sam, so ga esesovci prisilili, da je delal zanje, in zanika, da bi delal v katerem koli od uničevalnih taborišč ali sodeloval pri pobojih. Vsekakor pa so paznike iz taborišča Trawniki pogosto pošiljali v uničevalna taborišča Treblinka, Sobibor in Belzec. Palija so esesovci leta 1941 vključili v svoje pomožne enote iz vrst Ukrajincev, Belorusov in Baltov.
Ameriške oblasti so mu leta 1949 dovolile vstop v ZDA, ker je navedel, da je kmet in tovarniški delavec. Leta 1957 je dobil ameriško državljanstvo. Čeprav je sodišče že leta 2004 odredilo, da se ga izžene, ker je ob prihodu lagal o sebi, in je izgubil državljanstvo, je do zdaj živel v newyorški četrti Queens. Nobena država ga namreč ni hotela sprejeti.
Deseti na seznamu
Njegov izgon pomeni razplet dolgoletnega ameriško-nemškega diplomatskega spora. Zlasti po Trumpovi vselitvi v Belo hišo so v Washingtonu zahtevali od Nemčije, pa tudi od Poljske in Ukrajine, da sprejmejo Palija. Kot je za Frankfurter Allgemeinen Zeitung dejal ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell, se je zadeva premaknila po zaslugi nove nemške vlade. »Ta oseba je namreč služila tedanji nemški vladi,« pravi veleposlanik. V resnici naj bi se ustrašila strupenih Trumpovih tvitov.
Jakiv Palij je bil leta 2016 deseti na seznamu še živečih nacističnih zločincev Centra Simona Wiesenthala. Na prvih dveh mestih sta bila Helma Kissner in lani umrli Reinhold Hanning, morda še zadnja dva esesovca iz Auschwitza. Pri Hannigu je šlo leta 2016 najbrž za zadnje sojenje esesovcu iz Auschwitza (Kissnerjevi zaradi zdravstvenih razlogov niso več mogli soditi), kjer je bilo pobitih milijon Judov. Taborišče je vodilo in upravljalo 7000 esesovcev, obsodili so jih le okoli 700. Tudi sicer je bilo obsojenih malo nacističnih zločincev, kar je deloma posledica ameriške in zahodnonemške politike popuščanja nacistom po začetku hladne vojne. Trenutno se na sodiščih v Nemčiji pripravlja sojenje štirim paznikom nacističnih koncentracijskih taborišč.
