Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 345.000 oseb ali 26.000 oziroma 1,3 odstotke točke manj kot leto prej. Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v posavski (18,5 odstotka) in podravski regiji (16,4 odstotka), najnižja pa v primorsko-notranjski (8,4 odstotka) in goriški regiji (9,8 odstotka).
636 € neto je lani znašal mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo, letni pa 7628 evrov. Letni prag tveganja revščine se je zvišal za 232 evrov.
78.000 upokojencev (ali 15,9 odstotka vseh upokojencev) je živelo pod pragom tveganja revščine; od tega 54.000 žensk. V revščini je živelo tudi 56.000 delovno aktivnih (ali 6,6 odstotka vseh delovno aktivnih), od tega 32.000 zaposlenih in 24.000 samozaposlenih, 51.000 je bilo brezposelnih (ali 41,8 odstotka vseh brezposelnih), 49.000 pa mladoletnih (ali 12,8 odstotka vseh otrok).
37 % enočlanskih gospodinjstev je živelo pod pragom tveganja revščine (1,3 odstotne točke več kot leta 2016) in 30 odstotkov gospodinjstev z enim staršem (4,8 odstotka več kot leto prej). V revščini je živelo kar 33 odstotkov najemnikov stanovanj, 27 odstotkov oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo in 19,5 odstotka žensk, starejših od 59 let.
22.256 € je lani znašal povprečni neto dohodek na gospodinjstvo, v primerjavi z letom 2016 se je zvišal za 701 evro. Povprečni letni dohodek na posameznika se je zvišal za 258 evrov, na 8990 evrov. Najvišji je bil v osrednjeslovenski (9859 evrov) in obalno-kraški regiji (9847 evrov), najnižji pa v posavski (8360 evrov) in pomurski regiji (8440 evrov). Glede na prejšnje leto se je zvišal v vseh dvanajstih regijah.
72 % gospodinjstev si je lani finančno lahko privoščilo enotedenske počitnice, kar je za tri odstotne točke več kot leta 2016. Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi si lahko privoščilo 59 odstotkov gospodinjstev ali za 4 odstotne točke več kot leta 2016.
