Nikaragvo je zajel protestni val študentskih in drugih civilnih gibanj proti politiki vlade 72-letnega predsednika Daniela Ortege, ki bi lahko tako kot pred 40 leti vodil v državljansko vojno. Medameriška komisija za človekove pravice, ki je organ Organizacije ameriških držav (OAS), je v začetku tedna poročala, da je bilo od začetka protestov 18. aprila ubitih 127 ljudi, in opozorila vlado na »nesorazmerno uporabo sile«, razmere pa označila za »človeško tragedijo«. Protestniki zahtevajo odstop Ortege in njegove žene, podpredsednice Rosarie Murillo, ter sklic predčasnih volitev.
Nazadnje je bila prizorišče spopadov Granada, kjer sta v torek življenje izgubili dve osebi, 70 ljudi pa je bilo ranjenih. V nedeljo je prišlo do nasilja v kraju Mesayi nedaleč od glavnega mesta Managua; policijske sile so tam oblegale cerkve, kamor so se pred njimi in napadi paravojaških skupin zatekli protestniki. Po podatkih Alvara Leive, vodje nevladne organizacije Nikaragovski center za človekove pravice, je bilo pri tem ubitih 10 ljudi, med njimi 15-letni fant in en policist.
Tudi papež poziva k dialogu
Protesti so aprila izbruhnili, potem ko je Ortega podpisal zakon o zvišanju socialnih prispevkov in obdavčitvi pokojnin ter znižanju socialne pomoči. Vlada jih je poskušala od samega začetka zatreti z brutalno policijsko represijo. Čeprav je predsednik pozneje pod pritiskom javnosti zakon razveljavil, so se protesti, ki so jih organizirali študentje v sodelovanju z delavci in upokojenci, nadaljevali. Od vlade so terjali odgovornost za žrtve prvih spopadov. Ortega je odgovoril s še večjo represijo.
V začetku maja je papež Frančišek na Ortego in njegovo ženo naslovil pismo s prošnjo, naj poiščeta »pot za dialog in mir«. Nikaragovska škofovska konferenca je zatem dosegla, da se je Ortega sestal s predstavniki protestnikov, organiziranih v Civilno zavezništvo za pravico in demokracijo, v katerem so zastopani študentje, predstavniki zasebnega sektorja, civilnih organizacij in kmetov. Njihove zahteve so bile, da Ortega in njegova soproga odstopita, da se skličejo predčasne volitve in ugotovi odgovornost za represijo in smrtne žrtve, kar sta predsednik in njegova žena označila za poskus državnega udara, zato sta pretekli teden prekinila pogovore z njimi. Nato je škofovska konferenca minuli konec tedna napovedala, da bo vnovič posredovala, ko bo vlada prenehala »ubijati in zatirati ljudstvo«.
Na generalni skupščini OAS v Washingtonu je bila sprejeta resolucija s pozivom k takojšnji prekinitvi nasilnih dejanj v Nikaragvi. Med drugim poziva k dialogu med vlado in predstavniki civilne družbe ter ponuja posredniško pomoč. Zaskrbljenost nad razmerami v Nikaragvi je izrazil tudi generalni sekretar OZN António Guterres, evropski parlament pa je v torek sprejel resolucijo, v kateri obsoja nasilje in poziva k mirni rešitvi sporov.
