Čez slab teden dni vas lahko že čaka sedež na otvoritveni predstavi nove izvedbe festivala Mladi levi. Raznolik program bo namreč letos poskušal odgovoriti na vprašanje: kako biti skupaj? Glede na družbo, v kateri je edino merilo svobode svoboda tekmovanja, osebni dobiček pa vztrajno zmaguje nad skupnim dobrim, raziskuje festival letos meje lastne svobode in svobode drugega ter našo skupno svobodo.
»Letos mineva 50 let od globalnega gibanja proti vojni, za mir in enakopravnost spolov, za svobodo. Do tistega obdobja smo danes pogosto cinični, a nas je učilo tudi o naši skupinski odgovornosti,« ob tem pravi vodja festivala Nevenka Koprivšek. Kot ključni dimenziji letošnjih Mladih levov izpostavlja participatornost, pa tudi večjo fizičnost, telesnost na odru, saj se bodo umetniki manj umikali v fikcijo in bodo črpali iz konkretnih zgodb.
Glas premladim in prestarim
Festival daje tako že s prvo predstavo Ves moj seks glas pogosto preslišani starejši generaciji. V petek zvečer bodo namreč Šentjakobski oder ljubljanskega lutkovnega gledališča napolnile zgodbe šestih starejših lokalcev, naturščikov, ki so bili pripravljeni govoriti o svojih prvih (in vseh nadaljnjih) spolnih izkušnjah, morebitnih zlomljenih srcih ali celo posilstvu, skupaj z umetniškim kolektivom Mammalian Diving Reflex pa so svoje pripovedi pretvorili v predstavo. Kako daleč smo pripravljeni iti, da sledimo svojim sanjam, v predstavi Rumož – kjer gledalec težko ločuje projekcije od realnosti in scenografije od risb – raziskuje Avstralka Fleur Elise Noble. Rumož je namreč človek kenguru, v katerega se v sanjah zaljubi protagonistka, ko se sprehaja po arhetipih ljubezni.
Mednarodno razsežnost festivala letos zastopa še brazilska plesna skupina Anti Status Quo s performansoma Kameleoni in Iz mesa in betona, ki bosta tematizirala potrošništvo, madžarski kolektiv dollardaddy’s pa bo z delom Dom v medčloveške odnose posegel karseda dobesedno – v sindikalni dvorani Stare elektrarne brez dodatnih luči, rekvizitov in scenografije, torej samo prek naturalistične igre pefrormerjev, ki se premikajo med gledalci.
Z dokumentarno predstavo se razpravi o družbenem delovanju pridružujeta tudi Silke Huysmans in Hannes Dereer, ki sta v Rudarskih zgodbah prisluhnila prebivalcem območja v Braziliji, kjer je popustil jez, strupeno blato pa je uničilo številne vasi. Ob nekaterih drugih avtorjih bosta na Mladih levih že drugič nastopila še Portugalca Ana Borralho in João Galante. Sprožilce sreče sta ustvarila z dvanajstimi mladimi lokalci, ki bodo obiskovalce – kot njihovi starejši kolegi v uvodni festivalski predstavi – soočili s svojimi življenjskimi pričakovanji.
Domače levitve
Glede na krovno vprašanje festivala bi od domačih težko manjkala predstava SkupajMarka Mandića in Leje Jurišić, ki z večurno dolžino v kolektivnem »ostajanju« preizkuša tudi gledalce. S predstavo Heroj 2.0 bosta junaškost, idealizem in humor pokazala Uroš Kaurin in Vito Weis, Marko Bulc, ki je na Mladih levih pred leti sodeloval s Študijo za zadnjo egoistično predstavo, pa tokrat nesebično vabi na Prvo altruistično predstavo, s katero se pridružuje festivalski debati o odgovornosti.
Enega vrhuncev festivala bo gotovo predstavljala še predstava Velika pričakovanja – Große Erwartungen kolektiva Beton Ltd., ki jo bo mogoče premierno videti 30. avgusta. »V okolju, v katerem se hkrati prezentiramo in reprezentiramo, smo obenem žrtve in krvniki, svet okoli nas se je zelo spremenil, mi imamo pa občutek, da nismo več zanimivi. Nikoli nismo bili ljudje z zanimivimi zgodbami, lahko si jih zgolj izmislimo ali jih utelesimo. Znašli smo se v mlinu socialnega in kulturnega inženiringa,« je ob tem povedala ena avtoric Katarina Stegnar. Kako naprej, pa je nemara res stvar (velikih) pričakovanj.
Kot leta poprej lahko obiskovalci pričakujejo prost vstop na vse dogodke, tudi denimo na razstavo intermedijske umetnice Robertine Šebjanič in performansa Hrvata Siniše Labrovića, a bodo festivalske skrinjice čakale na prostovoljne prispevke.
