V ospredju petega kroga slovenskega nogometnega prvenstva bo obračun med Olimpijo in Mariborom. Moštvi v tekmo vstopata z različnima popotnicama, saj so se Ljubljančani v četrtek razveselili napredovanja v četrti krog kvalifikacij za evropsko ligo, medtem ko so Štajerci v istem tekmovanju po neuspehu proti Glasgow Rangers že sklenili nastope na mednarodni sceni. A ne glede na to, v kakšnih zasedbah bosta moštvi jutri nastopili v Stožicah, je ena stvar gotova – v vratih bosta stala Aljaž Ivačič in Jasmin Handanović.

Čeprav Ivačič šteje 24 let, ima za sabo zanimivo nogometno kariero, v kateri ne manjka vzponov in padcev. Nogomet je začel igrati pri Domžalah, pri 18 letih pa odšel v Olimpijo. V naslednjih sezonah je kot posojeni igralec nastopal za nižjeligaša Rudarja iz Trbovelj in Belo krajino, nato pa še za Radomlje, kjer je debitiral v prvi slovenski ligi. Njegove dobre predstave niso ostale neopažene in po zaključku sezone 2016/2017 je prestopil k ciprskemu Pafosu, ki ga je tedaj treniral Luka Elsner. Vendar je imel njegov prvi in doslej edini odhod v tujino klavrn konec. Vodstvo kluba je prelomilo obljubo, da bo prvi vratar, in je v svoje vrste pripeljalo še rojaka Jana Koprivca. Razočaran se je vrnil v domovino, za nameček pa mu je grozilo, da bo ostal brez kluba. A nekaj dni pred iztekom prestopnega roka so ga poklicali iz Olimpije, kjer so zaradi poškodbe Nejca Vidmarja iskali tretjega vratarja. Na presenečenje mnogih je zasenčil soigralca Aleksadra Šeligo in Roka Vodiška ter si pod trenerjem Igorjem Bišćanom izbojeval status prvega vratarja. »Vseskozi sem bil prepričan, da bom za trdo delo nagrajen. Ni naključje, da mi je uspelo, ker sem resnično veliko delal. Živel sem za to, da postanem številka ena, in verjel, da se mi bo odprlo,« je pred dnevi za Dnevnik dejal Aljaž Ivačič, ki je že prejel tudi vabilo v reprezentanco.

Podobno kot vratarju zelenih trdo delo in vztrajnost nista tuja niti Jasminu Handanoviću. Ne le na igrišču, tudi zunaj njega. V času igranja za mlajše selekcije je namreč delal pri stricu v piceriji, kasneje pa tudi kot natakar v Postojni. Sicer je Handanović že stari znanec slovenskih zelenic, saj je pred prihodom v Ljudski vrt nastopal za Triglav, Zagorje, Svobodo in Koper. S klubom z Obale se je dvakrat veselil zmage v slovenskem pokalu (2006, 2007), pred prestopom v Italijo pa bil leta 2007 izbran za najboljšega vratarja lige. Na Apeninskem polotoku je igral za Mantovo in Empoli, leta 2011 pa se je vrnil v Slovenijo in, čeprav je otrok Olimpije, okrepil Maribor. Zanj kot prvi vratar brani še danes – in to nadvse uspešno, saj je kljub 40 letom njihov nepogrešljiv član. Bojan Prašnikar je zanj dejal, da je dober kot vino, saj njegova forma nima opaznejših nihanj. In četudi je bil Ljubljančan dolgo v senci bratranca Samirja Handanovića, ki brani za Inter, ga v nekaterih pogledih vseeno prekaša. Zagotovo po številu nastopov v ligi prvakov, kjer je Jasmin doslej zbral 12 nastopov, medtem ko bo Samir svoj debi v tekmovanju dočakal komaj jeseni. Dvojec si je nekaj let delil tudi garderobo v slovenski reprezentanci, za katero je vratar Maribora zbral osem nastopov.