Marjan Šarec je v nagovoru poslancem pred glasovanjem kot prednostno nalogo svoje (predvidene) vlade napovedal izboljšanje razmer v zdravstvenem sistemu – tako za bolnike kot za uslužbence. Napovedal je tudi podporo vojski, policiji, gasilcem in civilni zaščiti. »Prioriteta ostaja varovanje južne meje, ki je meja schengenskega območja, saj se število ilegalnih prehodov meje povečuje,« je še dejal. Po njegovem mnenju je bila na tem področju doslej Slovenija uspešna. Tega, da policija in vojska mejo »varujeta« tudi na protipraven način, o čemer smo različni mediji že veliko poročali, ni omenjal.
V govoru je prešel na poudarjanje pomena gospodarskih uspehov ter na nujnost sodobnih cestnih in železniških povezav. Zagovarjal je delovanje javnega sektorja, ki da ni prevelik, je pa morda premalo učinkovit. Opozoril je na izseljevanje mladih izobraženih »kadrov« v tujino ter na nujnost vzdržnega pokojninskega sistema. Med drugim je omenil »nov nacionalni program za kulturo« ter več denarja za kulturo. Slovenijo bi ohranil v skupini »jedrnih držav« Evropske unije. »Prizadeval si bom tudi za ustvarjanje pozitivne družbene klime,« je sklenil nagovor poslancem.
Podporniki
Tina Heferle (LMŠ) je dejala, da je prišel čas za vstop »nove generacije« v slovensko politiko. »Soglasno in s ponosom podpiramo kandidata za novega predsednika vlade, našega predsednika stranke, gospoda Marjana Šarca,« je bila slovesna. Šarec se je »kot uspešen vodja izkazal že v minulih tednih, ko se je pogajal za sestavo koalicijske pogodbe«, pri čemer mu je »uspelo združiti vsa vsebinska stališča diametralno nasprotnih si političnih strank«, je dodala. Kot je dejala, nihče ne pričakuje, da bo delo v koaliciji lahko, vendar da se za stabilnost nove vlade ni treba bati.
Matjaž Han (SD) je dejal, da manjšinska vlada, ki jo dobiva Slovenija, ni nič dramatičnega, zahtevala pa bo »višjo stopnjo politične kulture«. Dodal je, da je SD uspelo v koalicijski sporazum vnesti veliko socialdemokratskih tem. Napovedal je, da bodo »skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zagotovili dvig pokojnin, izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, razbremenili plače delovnih ljudi in dvignili minimalno plačo«.
Igor Zorčič (SMC) je poudaril, da Šarec Slovenijo prevzema v dobri kondiciji, »po mandatu, ko Slovenija doživlja enega največjih razvojnih vzponov v svoji zgodovini«.
Matej T. Vatovec (Levica) je ob podpori Šarcu dejal, da se izpolnjuje volja volilcev, ki so zavrnili politično dogajanje »v naši okolici, na Madžarskem, v Avstriji in nazadnje tudi v Italiji«, kjer so na oblasti desno-populistične vlade. Volilci so se večinsko izrekli sredinsko ali pa levo, desno politiko pa so zavrnili, je prepričan.
Franc Jurša (Desus) je dejal, da je bil Šarec za njegovo stranko ves čas edini sprejemljivi mandatarski kandidat. Po njegovem mnenju se je v koalicijskih pogajanjih izkazal kot »človek kompromisa«. Med nalogami Šarčeve vlade je Jurša omenil ustanovitev demografskega sklada.
Marko Bandelli (SAB) je napovedal višji odstotek za odmero pokojnin in odpravo kriznega varčevanja pri upokojencih, »takojšen začetek reševanja kaosa v zdravstvu« ter urejanje položaja mladih, predvsem z ustrezno stanovanjsko politiko. To naj bi SAB dosegla tudi z vodenjem ministrstva za infrastrukturo.
Felice Žiža (v imenu narodnih skupnosti) je izrazil pričakovanje, da bo vlada varovala avtohtoni narodni skupnosti in njune pripadnike. Romske in drugih manjšin, ki tudi potrebujejo varstvo, a v parlamentu nimajo predstavnikov, ni omenjal.
Nasprotniki
Danijel Krivec (SDS) je poudarjal, da nobena od strank, ki sestavljajo vlado, na volitvah ni zmagala. Relativna zmagovalka parlamentarnih volitev je bila namreč po njegovem mnenju SDS. »Legitimnost takšnega mandatarstva in vladanja bo nizka,« je dejal. Vprašal se je, »kako dolgo bo zdržala ta vlada«. Obregnil se je tudi ob napoved povečanja trošenja države, kar da napoveduje ponovitev napak iz leta 2009, ki so povzročile veliko javnofinančno vrzel. Kritičen je bil tudi do izključevanja SDS iz koalicijskih dogovorov.
Jožef Horvat (NSi) je novo koalicijo imenoval »najbolj pragmatično-konformistična koalicija po osamosvojitvi«. Po prepričanju njegove stranke to ne bo vlada v interesu Slovencev. »Bojimo se, da bo to zgolj izvršni svet tranzicijske levice, katerega izključna naloga bo ohranjanje obstoječih privilegijev oziroma zaviranje razvoja v splošno korist državljanov,« je dejal. Bodoči vladi je med drugim očital komunistično dediščino. »Koalicija pet plus ena je ponovno potrdila nauk, da je laž nesmrtna duša komunizma,« je dejal.
Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je najprej govoril o sebi, nato pa je natolceval o prejšnji in prihodnji vladi ter o »kumrovški šoli«. Govoril je o zlorabah različnih institucij in položajev, dejal, da oblast vsevprek prisluškuje in špijonira, pripovedovanje pa je začinil s strašenjem pred migranti. Dejal je, da se bodo morda morali zaradi njih državljani »potihoma oboroževati«. Ko je na koncu prišel do bistva, je povedal, da SNS mandatarja Marjana Šarca ne bo podprla.
