Generalni sekretarji LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki so s pogovori o kadrovskem razrezu vlade začeli v ponedeljek, tudi danes razdelitve niso dorekli do konca. Po ponedeljkovem pogovoru so v javnost že prišle informacije o tem, koliko resorjev bodo prevzele posamezne stranke, a niso še dorekli, kateri to bodo. Med drugim naj bi se za zdaj dogovorili o tem, katere resorje bodo prevzeli prvaki strank, prav tako pa, da bo finančno ministrstvo pripadlo LMŠ, kot kandidat se največkrat omenja Vojmir Urlep. V SD, ki bo z Dejanom Židanom dobila tudi mesto predsednika DZ, pa se kot ministrski kandidat najpogosteje omenja Jernej Pikalo, ki bi vodil izobraževalni resor.
Prvak SMC Miro Cerar naj bi prevzel vodenje ministrstva za zunanje zadeve. Predsednica SAB Alenka Bratušek se, kot je potrdila, poteguje za kandidaturo za ministrico za infrastrukturo, predsednik DeSUS Karl Erjavec pa bo najverjetneje znova kandidiral za obrambnega ministra. Stranki DeSUS se sicer po dosedanjih dogovorih obeta še kmetijski resor.
Pogovore bodo nadaljevali v četrtek
Pogovore o kadrovskem razrezu bodo na ravni generalnih sekretarjev strank nadaljevali v četrtek, dokončno pa se bodo o razdelitvi dogovorili po izvolitvi predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Glasovanje o Šarčevi kandidaturi bo na izredni seji DZ v petek, v peterici pa bi si želeli, da se na isti seji izglasuje tudi prvega od podpredsednikov DZ, kar je pogoj za umik sedanjega predsednika DZ Mateja Tonina s te funkcije. Da bi podpredsednika izvolili že na petkovi seji, bi morali predstavniki strank na četrtkovi seji kolegija predsednika DZ predlagati in izglasovati razširitev dnevnega reda petkove seje s to točko.
Čeprav je bilo sprva slišati, da bo prvega od podpredsednikov DZ predlagala SMC, bo po neuradnih informacijah prvi od izvoljenih podpredsednikov iz vrst LMŠ, in sicer naj bi na to mesto predlagali eno od svojih poslank. Po neuradnih informacijah bi lahko bila to Tina Heferle. Tako v LMŠ kot v nekaterih drugih strankah sicer ob dogovarjanjih o kadrovskem razrezu in razdelitvi funkcij poudarjajo, da dokler ni dokončnega dogovora, ni nobenega dogovora ter da so tudi doslej znani predlogi še v zraku.
Bratuškova potrdila možnost prevzema mesta infrastrukturne ministrice
Predsednica SAB Alenka Bratušek je potrdila, da bi po delitvi ministrstev v prvem krogu dogovarjanj njim pripadlo ministrstvo za infrastrukturo in da bi vodenje prevzela sama. Pojasnila pa je, da si je sama želela vlogo koordinatorke resorjev financ, zdravstva in sociale. Svet SAB bo sicer o vstopu v vlado dokončno odločil prihodnji teden.
»Dokler v križanki niso izpolnjeni vsi kvadratki, ni rešena in tudi v naši koalicijski križanki vsi kvadratki še niso polni,« je v izjavi za medije med današnjim sestankom generalnih sekretarjev petih strank bodoče koalicije o kadrovskem razrezu dejala Bratuškova. Potrdila je le, da je v prvem krogu delitve, ki so jo opravili v ponedeljek, njej pripadlo infrastrukturno ministrstvo, ni pa želela napovedati, katero bi bilo lahko še drugo ministrstvo pod njihovim okriljem. Kot je pojasnila, so bili v stranki pripravljeni »prevzeti veliko odgovornost, to je odgovornost za zdravstvo, socialo in finance, skratka koordinacijo nad temi tremi ministrstvi«. Prepričana je namreč, da bi s svojim dobrim poznavanjem javnih financ, problemov v zdravstvu in rešitev, ki so jih predlagali za upokojence, kot ministrica, ki bi te resorje koordinirala, »velik del problemov te vlade vzela na svoj hrbet in jih tudi rešila«. »Ampak so se pač fantje odločili drugače,« je dejala edina predsednica med voditelji strank bodoče koalicije.
Ker so bili drugi koalicijski partnerji proti temu predlogu, so pač v SAB izbrali ministrstvo, ki je bilo še na voljo in za katerega so ravno tako prepričani, da bodo »lahko naredili veliko dobrih in pravih stvari za ljudi«. Tako kot so v tem primeru stopili korak nazaj in niso bili problem, tudi pri izbiri drugega ministrstva ne bodo problem, je zagotovila Bratuškova. Na vprašanje, ali ji je kdo očital, da ni izbrala področja zdravstva ali sociale, ki ju je želela koordinirati, je odgovorila, da se to ni zgodilo, saj da po njenem mnenju »vsi razumejo, da če želiš reševati probleme v zdravstvu, moraš imeti vpliv tudi na ministrstvo za finance«.
Končne odločitve o vstopu v vlado v SAB še niso sprejeli
V organih SAB sicer še niso sprejeli dokončne odločitve o vstopu v vlado. »Naša želja je, da to naredimo čim prej po imenovanju Marjana Šarca,« je pojasnila in napovedala, da bo svet stranke o tem odločal predvidoma v prihodnjem tednu, ko bodo imeli na mizi vse končne dokumente in tudi kadrovski razrez bodoče vlade. Na vprašanje, kako gleda na to, da bodo odgovornost v vladi prevzeli vsi prvaki koalicijskih strank razen predsednika SD Dejana Židana, je odgovorila: »Mislim, da bo v državnem zboru glede na opozicijo, ki se nakazuje, moral oddelati kar veliko težkega in odgovornega dela.«
Glede možnih zapletov, na katere je opozoril predsednik DZ Matej Tonin, v primeru, da glasovanje v petek ne bo izpeljano do polnoči, ko se izteče rok, je Bratuškova dejala, da si želi, da se Tonin zaveda, da je predsednik DZ postal z glasovi sedanje koalicije in da bo svoje delo do konca opravljal korektno, brez kakršnihkoli postopkovnih zapletov ali izkoriščanja poslovnika. »Naš skupen dogovor je bil, da je ta seja v petek, in verjamem, da bomo v petek prišli do mandatarja,« je poudarila.
Na vprašanje, ali sama Levico vidi kot koalicijsko ali kot opozicijsko stranko, je odgovorila, da je to, kam se postavijo, stvar Levice in da je peterica strank z Levico sklenila korekten dogovor. »Za nas je ključno, da bodo podpirali stvari, za katere so se zavezali,« je dodala.
