Šarec je dejal, da je bila podpora 55 poslancev več, kot je pričakoval. Zahvalil se je tako tistim, ki so ga podprli, pa tudi tistim, ki ga niso. Dodal je, da bo delal tudi v dobro tistih, ki ga niso podprli. »Vsak je lahko prepričan, da bom namenil vse svoje moči za to, da bo bolje vsem,« je zagotovil.
»Cilj je sestaviti 13. slovensko vlado,« je Šarec poudaril v preddverju velike dvorane DZ v izjavi za medije tik po razglasitvi izidov glasovanja. Zahvalil se je vsem poslancem, ki so zanj glasovali, in tudi tistim, ki niso, saj je "to njihova pravica". Obenem pa je obljubil, da bo deloval v dobro vseh, ne samo tistih, ki so ga podprli.
Prav tako se je Šarec zahvalil volivcem, ki so njegovo LMŠ podprli na junijskih parlamentarnih volitvah. »Če 3. junija ne bi glasovali za nas, tega dejanja danes zagotovo ne bi bilo,« je dejal.
Na to, da je bilo na seji DZ v razpravi pred glasovanjem o njegovi kandidaturi izraženih več dvomov v njegove bodoče partnerje kot vanj, je Šarec odvrnil, da je »dvomiti človeško«. »Če si profesionalec, te dvome in morebitna nesoglasja daš na stran in delaš v dobro države,« je dejal. Dodal je, da se bodo pojavile kakšne težave, a bodo ne glede na njih delali tako, da bo vlada operativna in bo imela rezultate.
Verjame tudi, da bodo listo ministrskih kandidatov uspeli vložiti v zakonsko predpisanem roku.
Končna podoba vlade se iz dneva v dan spreminja
Pogajanja o kadrovskem razrezu prihodnje vlade so se sicer nadaljevala tudi med današnjo mandatarsko sejo. Generalni sekretarji strank peterice tudi na četrtem srečanju še niso zakoličili razdelitve ministrskih mest, pogajanja naj bi prihodnji teden nadaljevali na ravni predsednikov strank. Po nekaterih informacijah preigravajo različne možnosti, iz dneva v dan pa se morebitna končna podoba vlade spreminja.
»Mi smo včeraj dobili neko ponudbo in smo rekli, da je v redu. Danes so nam dali neko drugo ponudbo, verjetno bomo rekli, da je v redu,« je pojasnil predsednik SD Dejan Židan in zanikal, da bi zaradi pogajanj o kadrih prihajalo do nesoglasij med SD in SMC. O številu mest in imenih resorjev, ki bi jim pripadli, pa ni želi govoriti, dokler niso dokončno usklajeni.
»V SD se zavedamo, da je bolj pomembno, da imamo močno ekipo z uglednimi posamezniki kot to, koliko ministrskih mest ima kdo,« je še dejal in dodal, da Socialni demokrati niso tisti, ki bi karkoli ovirali.
Predsednik SMC Miro Cerar po tistem, ko so Šarcu namenili glasove, pričakuje poštena pogajanja, na podlagi katerih bodo oblikovali ministrsko ekipo in pričeli z delom.
Cerar je tudi zanikal namigovanja, da naj jim v pogajanjih s prihodnjimi koalicijskimi partnerji glede ministrskih mest ne bi kazalo dobro. Tudi prvak SMC pogajanj, ki potekajo za zaprtimi vrati, ni želel komentirati. »Prav je, da se v teh pogajanjih zagotovi, da bo vlada dobra, da bo imela kompetentne ljudi z izkušnjami in znanjem ter da bo sestavljena po pravičnem principu,« je še dejal.
Šarec postal deveti predsednik vlade v samostojni Sloveniji
Šarcu so v razpravi podporo napovedali poslanci strank najverjetnejše prihodnje koalicije LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB ter poslanci Levice, s katero je omenjena peterica parafirala sporazum o sodelovanju. Podporo sta mu obljubila tudi poslanca narodnih manjšin. Omenjene stranke imajo sicer skupaj 52 glasov, skupaj s poslancema narodnosti 54, kar pomeni, da je ob vseh napovedanih dobil še en glas podpore iz vrst prihodnje opozicije.
40-letni Šarec je z današnjo izvolitvijo postal deveti predsednik vlade, medtem ko bo njegova vlada, če jo bo uspel dokončno sestaviti, 13. v samostojni Sloveniji. Predlog liste kandidatov za ministre bo moral v DZ vložiti v 15 dneh. Ta rok se izteče 1. septembra, ker je to sobota, pa se po poslovniku DZ podaljša na prvi naslednji delovni dan, v tem primeru je to ponedeljek, 3. september. Glasovanje o listi ministrskih kandidatov je sicer predvideno sredi septembra.
Šarec po izvolitvi za predsednika vlade ne more več opravljati poslanske funkcije, zato bo predsednik DZ Matej Tonin državno volilno komisijo zaprosil, naj sporoči, kdo ga bo nadomestil v DZ. Kot so povedali v LMŠ, naj bi namesto Šarca postala poslanka osnovnošolska učiteljica glasbene umetnosti Karla Urh.
V četrtek bi lahko izvolili novega predsednika DZ
Poslanci bodo izredno sejo nadaljevali v četrtek, ko je predvidena obravnava odloka o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, volili pa bodo tudi podpredsednici DZ iz vrst koalicije. Za podpredsedniški mesti sta predlagani poslanki Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC).
Državni zbor naj bi se nato seznanil tudi z odstopom predsednika DZ Mateja Tonina, saj je ta po vloženi in kasneje umaknjeni zahtevi za njegovo razrešitev napovedal, da bo sam odstopil takoj po imenovanju podpredsednic DZ. Že v četrtek pa bi lahko izvolili tudi novega predsednika DZ. Kandidat za to mesto je predsednik SD Dejan Židan.
O novem predsedniku DZ bi sicer odločali na drugi izredni seji, ki bi sledila danes prekinjeni. Tonin je namreč napovedal, da bo za sredo sklical kolegij za še eno izredno sejo DZ, na kateri bi odločili o sestavi parlamentarnih delovnih teles. Predlagal je še, da bi pred tem v ponedeljek in torek usklajevali sestavo komisij in odborov.
Iskanje ministrov Šarčeva prva mandatarska naloga
Šarec mora predlog ministrske liste predložiti do začetka septembra. Če tega ne bo storil, mu lahko DZ določi nov rok. Pred potrditvijo ministrov v DZ, za katero je potrebna navadna večina, bodo na pristojnih odborih potekala še zaslišanja kandidatov. Glasovanje o ministrih je sicer predvideno 13. septembra.
Šarec mora listo ministrskih kandidatov v DZ vložiti v 15 dneh. Ta rok se izteče 1. septembra, ker je to sobota, pa se po poslovniku DZ podaljša na prvi naslednji delovni dan, v tem primeru je to ponedeljek, 3. september. Če v tem roku ne bo podal predloga, mu lahko DZ določi nov rok, če tudi v njem tega ne stori, DZ ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.
Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je o kadrovski razdelitvi resorjev sicer že začela razpravo, a, kot je bilo slišati večkrat v minulih dneh, križanka ni dokončana, dokler ni v celoti popolnjena. O imenih se bodo posvetovali tudi z zunajvladno partnerico Levico, ki pa je po podpisu protokola o sodelovanju s peterico zavezana nenasprotovanju listi kandidatov za ministre.
Zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre bodo potekala v petek, 7. septembra ter v ponedeljek, 10. septembra, je pred dnevi napovedal predsednik DZ Matej Tonin. Nato bo sledil dvodnevni premor, da se pripravijo vsa poročila. Ob morebitnih negativnih ocenah predstavitve kandidatov lahko po poslovniku DZ predsednik vlade sicer te v treh dneh tudi še zamenja.
Če do tega ne bo prišlo, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci volili vlado.
Pribac: Na uspešnosti v zdravstvu bo vlada obstala ali padla
Šarec je v govoru pred izvolitvijo na to funkcijo zdravstvo uvrstil med glavne prioritete vlade. Analitik Igor Pribac se strinja, da je uspešnost na področju zdravstva tisto, na čemer bo prihodnja vlada obstala ali pa padla, če ne bi seveda v ospredje stopila morebitna eskalacija begunske krize ali denimo finančna kriza.
Po besedah Pribca sicer finančna kriza, s katero se je morala soočiti nekdanja premierka Alenka Bratušek, ni primerljiva trenutnemu položaju v zdravstvu. »Slovensko zdravstvo je zašlo v globoko strukturno krizo«, ki je deloma izraz krize slovenskih socialnih politik, prav tako pa bi v tem zahtevnem vozlu po njegovih besedah lahko videli tudi delovanje t. i. globoke države.
Turk: Šarec v govoru ni bil ideološki in ni dvigal pričakovanj
Šarec v svojem predstavitvenem nagovoru pred poslanci DZ ni bil ideološki, ni dvigal pričakovanj, uporabljal je jezik in stil, ki ga slovenski človek razume. »Če to nakazuje, da bo v ospredju reševanje problemov, ne pa doktrinarni spori, je to spodbuden začetek,« ocenjuje Žiga Turk.
Nekdanji minister in komentator političnega dogajanja je Šarčev govor za STA ocenil kot "povsem soliden". Šarec je po njegovem mnenju našel ravnotežje med nagovarjanjem bolj desnih vrednot (domovina, domoljubje, ljubezen do države), kot bolj levih (na primer čut za sočloveka in sodelovanje). Bil je nekonflikten, povedal je malo takega, s čemer se ni mogoče strinjati in zato ni bil preveč vsebinski, meni Turk in dodaja, da po tem tudi ni bilo nobene potrebe.
