Tuji vlagatelji so v tem letu že mnogo sredstev preselili s trgov v razvoju, kakršen je Turčija, na ameriški trg, kjer se obrestne mere postopoma zvišujejo. V mesecu juniju je tako iz skladov, ki držijo delnice podjetij trgov v razvoju, odteklo kar 5,4 milijarde dolarjev sredstev, medtem ko je bil ameriški borzni trg deležen 6,3 milijarde dolarjev investicij svežega denarja. Razlog za »selitev« sredstev je v januarski prekinitvi predhodne visoke rasti trgov v razvoju. Tej rasti smo bili še zlasti priča v drugi polovici minulega leta. Prekinitev omenjene rasti se je udejanjila z vpeljavo carin ameriške administracije, predvsem pa zaradi pridobivanja vrednosti dolarja nasproti preostalim valutam, kar je posledica predvsem trenutne denarne politike Ameriške centralne banke (FED). Ta namreč že od začetka leta postopoma niža število dolarjev v obtoku (FED krči lastno bilanco in zvišuje obrestne mere). To je povzročilo, da je dolar letos pridobil dobrih šest odstotkov, potem ko je dve leti izgubljal vrednosti nasproti košarici drugih valut.
V zadnjih tednih so tako vlagatelji namenili kar nekaj pozornosti razvoju dogodkov v Turčiji, kjer sta dvig temeljnih obrestnih mer v ZDA in močan dolar že sama po sebi povzročilo letošnji padec vrednosti turške lire proti dolarju, nato pa je ta proces še dodatno pospešil Erdogan z omejevanjem samostojnosti turške centralne banke in s prerekanjem z Zahodom. Morebitne sankcije EU in ZDA ob Erdoganovem vplivu na monetarno politiko turške centralne banke bi lahko dodobra povišale beg tujih investicij iz države, povišale inflacijo, kar pa bi skupaj ustvarilo negativno spiralo, ki bi še dodatno oslabila ekonomsko stanje v državi.
Rast temeljnih obrestnih mer v ZDA povzroča, da se državam v razvoju znižuje raven tujih investicij, saj se ob nižjem tveganju za vlagatelje na razvitem trgu dobi zadovoljiv donos, nižje število dolarjev v obtoku pa draži zunanji dolg držav v razvoju. Torej držav, kot so Argentina, Malezija, Poljska, katerih zunanji dolg presega 65 odstotkov BDP.
Države v razvoju, ki so v zadnjih letih uživale koristi širitvenih monetarnih politiki iz ZDA in EU, se bodo morale prilagoditi novim razmeram. Zelo verjetno je, da bo FED pod vodstvom Jeroma Powella v septembru in decembru dvignil temeljne obrestne mere, medtem ko bo Evropska centralna banka (ECB) končala širitveni denarni program s koncem septembra in bo v letu 2019 začela dvigovati obrestne mere. Torej bi nadaljevanje ekstremističnih dikcij in ravnanj voditeljev določenih držav v razvoju povzročilo še dodatni beg tujega kapitala in morebitno vpeljavo sankcij, kar bi še dodatno poslabšalo ekonomsko stanje teh držav.
