V dneh pasje vročine radi iščemo recepte za hladne jedi, ki nas osvežijo – pa še kuhati jih ni treba. Ena takšnih, ki jih lahko denimo skupaj s kruhom postrežemo kot samostojno jed, je šopska solata. Izvira iz Bolgarije in se imenuje po Šopih, prebivalcih Šopluka v bližini Sofije. V resnici so jo Bolgari standardizirali in tako poimenovali šele v 60. letih prejšnjega stoletja, kot del zgodnje turistične promocije, vse do danes pa se je obdržala kot najbolj prepoznavna bolgarska jed na svetu. Njene glavne oziroma obvezne sestavine so paradižnik, kumare, surova ali pečena paprika, čebula, peteršilj, sol, kis, sončnično olje in mladi slani sir, podoben grški feti. S tem je šopska zelo podobna grški solati, le da slednja poleg vsega naštetega vsebuje še olive in oljčno namesto sončničnega olja, namesto peteršilja pa je začinjena z zdrobljenim suhim origanom. Podobne solate poznajo povsod po Balkanu (Turki svoji različici pravijo pastirska) in ob Črnem morju (v Azerbajdžanu, Armeniji, Gruziji in Rusiji), kjer je sestavin zanje v obilju, poletne temperature pa so podobno visoke.