Po italijanski, kitajski, ameriški, japonski in številnih drugih kuhinjah našega tretjega kamna od Sonca, ki so v zadnjih desetletjih pridišale pod Alpe, so pri nas precej priljubljene tudi jedi z Bližnjega vzhoda, denimo falafel (ocvrtki iz čičerike), ki v obliki poulične delikatese zaseda zavidljivo visoko uvrstitev na lestvici hitrih mestnih prigrizkov. Ena takšnih bližnjevzhodnih jedi je šakšuka, po besedah Izraelcev najbolj izraelska jed, ki pa menda sploh ne izvira iz Izraela, temveč jo že od nekdaj poznajo številne judovske skupnosti iz Maroka, Grčije, Turčije, Libije… Ne glede na izvor je šakšuka (njeno ime pomeni zmešati, pretresti) jed, ki se popolnoma ujema z našim podalpsko-sredozemsko-balkansko-panonskim okusom. Na las je namreč podobna satarašu z jajci. Še več, šakšuka je natančno to. Hkrati pa bi jo težko ločili od madžarskega leča ali italijanske peperonate. Seveda z jajci, poširanimi ali pripravljenimi, kot narekuje recept. Vse omenjene jedi so pripravljene iz pražene čebule, paradižnika in (tudi pekoče) paprike. Skoraj edino razliko poleg jajc naredijo začimbe, saj jed v Izraelu radi začinijo s koriandrom in kuminom, drugod pa s peteršiljem, timijanom, baziliko in origanom. Popotniški sladokusci to enostavno in poceni zelenjavno-jajčno enolončnico največkrat opišejo kot najokusnejši zajtrk Srednjega vzhoda. Tokratni recept je le eden izmed številnih, saj vsako ljudstvo severne Afrike in Bližnjega vzhoda jed pripravlja malo drugače, zlasti ko gre za začimbe. Zato ni treba nujno po kumin, če ga nimamo pri roki, ampak uporabimo kar zelišča z vrta, ki jih v tem času ne manjka. Tudi z rožmarinom ali sivko ne bi udarili mimo. Prav nič ne bo narobe niti, če bo v jed zašla še kakšna druga zelenjava… Ljubitelji močnejših okusov si lahko dajo duška s čiliji ali feferoni, jed je namreč izvorno precej pikantna.
Izraelska šakšuka
800 g zrelega paradižnika, 1 večjo rdečo papriko, 1 čebulo, 4 stroke česna, pol žličke (oziroma po okusu) zdrobljenega čilija, 1 žličko zmletega kumina (če je pri roki), 1 žličko rdeče mlete paprike, šopek peteršilja (v izvirnem receptu koriandra), morsko sol, sveže zmlet poper (po okusu), 4 sveža domača jajca, oljčno olje.
Če imate pri roki lepo litoželezno ali emajlirano ponev, jo uporabite in na koncu jed postrezite kar v njej. V ponev vlijemo malo olja in na njem popražimo drobno narezano čebulo, da porumeni. Dodamo drobno narezan česen in ob mešanju popražimo, da zadiši. Dodamo na koščke narezano papriko in vse skupaj nekoliko popražimo. Dodamo narezan paradižnik in sol, poper, kumin, mleto papriko in malo drobno sesekljanega peteršilja ali koriandra. Kuhamo tako dolgo, da nastane fina gosta omaka in se paprika zmehča, ni pa dobro preveč razkuhati – 15 minut. Ko je jed že skoraj gotova, vanjo s kuhalnico naredimo štiri večje vdolbine, ki naj bodo enakomerno porazdeljene, in v vsako ubijemo po eno jajce. Pokrijemo s steklenim pokrovom, da bomo lahko spremljali, ali so jajca že kuhana. Pravi mojstri počakajo tako dolgo, da so jajca mehko kuhana, s tekočim rumenjakom. Pripravljeno jed posujemo z narezanim peteršiljem in postrežemo s popečenim kruhom.
