»To je nemogoč položaj in pravosodni minister Jeff Sessions bi moral nemudoma končati ta lov na čarovnice, preden še bolj umaže našo državo. Bob Mueller je zapadel v popolna nasprotja in sedemnajst jeznih demokratov, ki zanj opravljajo umazano delo, je sramota za ZDA,« je pozno v sredo tvitnil ameriški predsednik Donald Trump in sprožil predvsem ugibanja, kaj ga je v preiskavi ruskega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve tako očitno zaskrbelo. Politični analitiki, ki jim je, ko gre za Trumpa, težko pripisati nevtralnost, verjamejo, da se posebni tožilec Robert Mueller nevarno približuje Trumpu in vsaj predsednikovemu oviranju preiskave, če že ne dokazom o njegovih za zdaj zatajenih ruskih zvezah. Prav slednje so bile povod, da se je pravosodni minister Sessions izločil iz preiskave. Stike z Rusi v vlogi svetovalca Trumpove kampanje je na senatnem zaslišanju za ministrski položaj namreč »pozabil« omeniti, zato se je iz preiskave izločil in posledično prispeval k njeni razširitvi prek posebnega tožilca, ki ga je imenoval njegov namestnik Rod Rosenstein.
Pri tem postaja vse bolj očitno, da je svojevrstno napako storil prav Trump z odslovitvijo tedanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja (z izgovorom o slabem vodenju preiskave o sporni elektronski pošti Hillary Clinton), saj je Mueller dobil v roke širša pooblastila v zvezi z rusko preiskavo. Ta so potem pripeljala do tega, da je Mueller kratkotrajnega vodjo Trumpove volilne kampanje Paula Manaforta predal zveznemu preiskovalnemu uradu zaradi vrste obtožb, ki sicer niso neposredno povezane z rusko afero, zato pa segajo od pranja denarja do zarotništva proti državi.
Prenapet mehur neznank
Sojenju Manafortu je polno neznank, podobno kot sestavljanje obtožnice proti bivšemu Trumpovemu odvetniku Michaelu Cohenu. Če lahko ta v rokavu skriva marsikaj obremenjujočega za predsednika iz časa, ko je bil »zgolj« nepremičninski magnat, pa je Manafort breme v aferi z Rusi. »Zame je delal zelo kratek čas. Zakaj mi vlada ni rekla, da je v preiskavi. Te stare obtožbe nimajo nič opraviti s skrivnim sodelovanjem – prevara!« je tvitnil Trump, ki je leta 2016 (iz)vedel za težave svoje vodje kampanje od FBI in ga po komaj treh mesecih odslovil ter nadomestil z zdaj prav tako spornim Stevom Bannonom. Trump se pri tem izgovarja, da je Manafort v preteklosti delal za mnoge ugledne republikance, med njimi Ronalda Reagana in Boba Dola, da pa je za večletno zanimanje FBI zanj izvedel šele ob prejemu prvega varnostnega poročila ameriškemu predsedniku, ki mu je bilo na voljo kot predsedniškemu kandidatu. Toda z Manafortom ga v ruski preiskavi bolj kot sama kampanja povezuje srečanje zeta Jareda Kusfnerja in sina Donalda z rusko odvetnico Natalijo Veselnitskajo v New Yorku, ko naj bi se dogovarjali za gradiva, ki bi obremenila Hillary Clinton. Manafort pa je za to srečanje vedel.
