Za marelice velja, da so izjemno zdrave, in gotovo ste že slišali za pakistansko ljudstvo Hunza, ki nesporno zaužije največ marelic na svetu na prebivalca. Zanimivo ljudstvo je to, njegovi predstavniki, ki ne poznajo bolezni, kakršne pestijo zahodno civilizacijo, praviloma dočakajo zares visoko starost in stoletniki so pri njih zelo pogost pojav. Znanstveniki, ki proučujejo njihov fenomen, so si za zdaj edini, da se imajo za dolgoživost zahvaliti prav marelicam oziroma jedrcem z okusom po mandljih, ki jih najdemo v marelični koščici, če dobro posušeno na soncu stremo s kladivom. Vsebujejo namreč precej vitamina B17 oziroma amigdalina, ki dokazano zavira razvoj rakavih celic. Ta jedrca je mogoče porabiti za marsikaj, je pa res, da jih je nekoliko težje pridobiti večjo količino. Uporabimo jih lahko za vse jedi, pri katerih bi sicer uporabili mandlje ali druge oreške, iz njih nastane tudi krasno polnilo za štrukelj ali potico. Lahko jih uporabimo na slan način, recimo tako, da iz sadežev, listov bazilike, trdega sira in oljčnega olja pripravimo pesto po genovsko oziroma »genovese«, ki se izjemno lepo poda k testeninam.
Iz sadežev je seveda mogoče pripraviti čuda stvari, od najrazličnejših pit in zavitkov ter biskvitov do cmokov s krompirjevim ali skutnim testom, kompota, marmelade, likerja in še česa. Če imate marelic v izobilju, verjetno razmišljate o kuhanju marmelade. To lahko porabimo na tisoč načinov, ne samo namazano na kos kruha z maslom, v palačinki ali ob koncu naslednje zime v pustnem krofu. Z njo lahko denimo obilneje namažemo kvašeno listnato testo in ga zvijemo ter spečemo – tako dobimo ljubljanski štrukelj. Če z marelično marmelado namažemo pravo čokoladno torto, dobimo nekaj podobnega slavni dunajski torti sacher. Sveže marelice se odlično ujamejo s pistacijami ali mandlji (ali z jedrci iz mareličnih koščic), kar lahko preizkusite po današnjem receptu.
Marelična pita s pistacijami
Za testo potrebujemo 190 g moke, 70 g svežega masla, 3 rumenjake, ščepec morske soli. Za kremo še 115 g masla, 0,6 dl smetane za stepanje, 95 g rjavega sladkorja, 100 g oluščenih nesoljenih pistacij ali mandljev ali jedrc iz marelične koščice, 2 jajci. Za oblogo še 8 marelic, nekaj svežih lističev poprove mete.
Maslo pustimo nekaj časa na sobni temperaturi, da se zmehča. Nato ga pri srednji hitrosti stepamo toliko časa, da postane penasto. Drugega za drugim temeljito vmešamo rumenjake. Dodamo moko in ščepec soli ter na hitro premešamo, da nastane gladko testo. Če se zdi presuho, lahko po žlicah dodamo vodo, vendar največ 4 žlice. Testo stresemo na pomokano delovno površino, ga oblikujemo v kroglo, položimo v skledo in pokrijemo s prozorno folijo ter vsaj za dobre pol ure položimo v hladilnik. Medtem zmeljemo pistacije. Model za pite ali večji pekač (v tem primeru vse količine sestavin prilagodimo, denimo podvojimo) dobro namažemo z maslom, pečico pa ogrejemo na 180 °C. Ohlajeno testo na blago pomokani delovni površini razvaljamo v obliki modla oziroma pekača. Položimo ga v model oziroma na pekač in tega za 10–15 minut porinemo v ogreto pečico. Medtem pripravimo kremo. Zmehčano maslo gladko zmešamo s sladkorjem, mletimi pistacijami in jajcema. Masi s kuhalnico nežno primešamo smetano in jo za pol ure postavimo v hladilnik. Marelice očistimo, razpolovimo in narežemo na rezine. Testo vzamemo iz pečice in počakamo, da se ohladi, pečico pa pustimo vključeno. Ohlajeno testo enakomerno obložimo z narezanimi marelicami in premažemo s kremo ter za približno pol ure porinemo v segreto pečico. Pečeno pito ohladimo, jo posujemo z lističi mete, narežemo in ponudimo. Zraven se izvrstno poda vaniljev sladoled ali stepena smetana, začinjena s postrgano vsebino stroka burbonske vanilje.
