Artičoko – ki ni samo izjemno okusna, ampak tudi zelo zdrava – uporabljajo v medicini, sok iz njenih listov naravno znižuje raven holesterola v krvi, kar domačini v sezoni s pridom izkoriščajo, temu pritrjuje tudi stroka in dodaja, da uživanje artičok spodbuja delovanje jeter in ledvic ter razstruplja telo. Artičoke, ki jih danes največ pridelajo na Kanarskih otokih, Madeiri, otokih Egejskega morja, na Cipru, v Afriki in na obali Črnega morja, omenjajo že grški teksti iz osmega stoletja pred našim štetjem, podrobneje pa jih je popisal latinski agronom sto let pred našim štetjem. V 15. stoletju so jih resneje pridelovali okoli Neaplja in na Siciliji, od koder so se prek Toskane razširile do Benetk in do našega Strunjana.
Pomembno je artičoke pripravljati čim bolj sveže, podobno kot šparglje; odrezan pecelj ne sme biti suh in rjav, kar se žal pogosto dogaja v veleblagovnicah, kjer s temi občutljivimi sadeži, ravno tako kot s šparglji, ne ravnajo primerno. Oboji bi namreč morali stati s peclji v plitvi vodi. Ravno zato je artičoke še najbolje nabaviti pri kmetu, če je le mogoče, in to na dan, ko jih bomo tudi pripravili. Artičokine cvetne poganjke, ki morajo biti še zaprti, lahko pečemo, cvremo, kuhamo in postrežemo z različnimi omakami. Uporabno je tudi olupljeno steblo, denimo za juhe in enolončnice. Mesnate srčke sočnih cvetnih košaric lahko vložimo v oljčno olje in ponudimo kot prilogo drugim jedem… Pred pripravo artičoke cvetnemu poganjku najprej odstranimo steblo, z nožem odstranimo zunanje trde liste, kot bi lupili banano, nato pa artičoki odrežemo nekaj centimetrov vrha, da se znebimo trdih in ostrih konic listov. Pri tem si lahko pomagamo s škarjami. Da odrezani listi ne porjavijo, jih pomažemo z limonovim sokom. Tako pripravljene srčke 20 minut kuhamo v slanem kropu (žlička soli na liter vode) z limonovim sokom in oljčnim oljem. Postrežemo jih s prelivom iz limonovega soka, oljčnega olja in dijonske gorčice, kot priloga se krasno obnesejo tudi popečeni na maslu z zelenim poprom, kot dodatek na pici in celo polnjeni s praženimi gobicami, česnom in panceto, popečeni v pečici.
Poznavalci prisegajo na razširjen italijanski recept, po katerem kuhane artičoke zabelimo z limonovim sokom, oljčnim oljem, drobtinami in parmezanom.
Artičoke s šparglji v solati
šest mladih artičok, 500 g špargljev, 200 g listnate solate, 2 pomaranči ali grenivki, 2 limoni, 50 g mandeljnov, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 1 žličko gorčice, 2 stroka česna, morsko sol, sveže zmlet črni poper.
Pristavimo vodo za kuhanje artičok, ki smo ji dodali sok ene limone in malo soli. Artičoke očistimo, trde in olesenele dele listov porežemo. Špargljem odlomimo spodnje olesenele dele stebel. Solato operemo, odcedimo in narežemo, česen olupimo in drobno sesekljamo. Mandeljne popražimo na suhi ponvi in grobo narežemo. Artičoke v kropu počasi kuhamo pol ure. Šparglje popečemo v ponvi na žlici olja, da postanejo živo zeleni, se nekoliko zmehčajo, a ostanejo čvrsti. Pomaranči oziroma grenivki olupimo, nalomimo na krhlje in narežemo. Sok, ki bo pri tem kapljal, ulovimo v skodelico. Kuhane artičoke odcedimo in razkosamo na četrtine. Za preliv v skodelici, kamor smo ulovili sok pomaranč oziroma grenivk, gladko razmešamo sok ene limone in sol, da se ta raztopi. Med mešanjem postopoma prilijemo olje. Nazadnje dodamo sesekljan česen, gorčico in poper. Ohlajene artičoke in šparglje ter solato in narezani pomaranči oziroma grenivki razdelimo na krožnike. Pokapljamo s solatnim prelivom in posujemo z mandeljni. Postrežemo kot osvežilno hladno predjed, imenitno se obnese tudi kot lahka večerja.
