Brežiški grad, v katerem vse od leta 1949 domuje Posavski muzej Brežice, velja za enega najpomembnejših »igralcev« na posavski kulturni sceni. Ustanoviteljica muzeja je občina Brežice, soustanoviteljice pa občine Krško, Kostanjevica na Krki ter Sevnica. Kot pojasnjujejo na brežiški občini, se dobro zavedajo pomena muzeja. Zato so se prve faze celovite prenove gradu, v pisnih virih prvič omenjenega leta 1249, lotili že pred 12 leti. Zdaj je pred njimi tretja faza obnove, ocenjena na 6 milijonov evrov, pri čemer brez evropskih razpisov ne bo šlo.
»Obnova je nujna ne le zaradi zaradi samega stanja gradu, ampak tudi zaradi razvoja dejavnosti, boljših pogojev za obiskovalce in zaposlene ter seveda dediščino,« pravi direktorica muzeja Alenka Černelič Krošelj. Občina je sicer dokončno postala lastnica gradu leta 2013, po dveh desetletjih birokratskih in sodnih postopkov ter dogovarjanj z rodbino Attems, ki ji je morala država za odvzeto premoženje po odločbi sodišča plačati 1,6 milijona evrov v obliki državnih obveznic.
Recepcijo iz drugega nadstropja preselili v pritličje
Trenutno na gradu poteka 213.000 evrov vredna obnova strehe vzhodnega trakta, to je nad znamenito viteško dvorano, in severnega dela gradu (nad vhodom). Polovico denarja za obnovo, ki naj bi bila končana do 10. avgusta, zagotavlja država, drugo polovico občina. »Sama viteška dvorana je bila skoraj v celoti restavrirana leta 2012 in delno še leta 2015, streha pa je bila ves čas kritična. Dvorana s svojimi znamenitimi poslikavami res ne bi prenesla morebitnega vdora vode,« pravi Černelič-Krošljeva.
Pred kratkim so v gradu končali prenovo sanitarij ter recepcije z muzejsko trgovino, za kar je občina v dveh letih namenila nekaj manj kot 190.000 evrov. Po besedah Černelič-Krošljeve je to pomemben premik, saj je bila recepcija doslej v drugem nadstropju, zdaj pa so jo preselili v pritličje.
»Imeti recepcijo v drugem nadstropju je povsem neprimerno, sploh poleti, ko je več obiskovalcev in marsikdo še ni povsem odločen, ali bi vstopil. Tako si do drugega nadstropja, kjer imamo večino naših zbirk in razstav, že lahko premisli. Če pa človeka lepo sprejmeš, ga usmeriš in mu še kaj razložiš, je to povsem nekaj drugega.« Leta 2016 so pridobili tudi dvigalo, ki omogoča ogled razstav in zbirk tudi gibalno oviranim.
V pritličju še ogromno možnosti
Kot dodaja direktorica, so odgovorni vsa leta lepo skrbeli za grad. »A hkrati je še veliko možnosti. Na prenovo čaka, denimo, celotno pritličje. Tisto, kar bi po mojem mnenju lahko uredili že v bližnji prihodnosti, je prostor za pedagoške delavnice ter kavarna s teraso na vrbinski strani.« Pritlične prostore trenutno uporabljajo kot skladišča, občasno tudi za sodelavce iz restavratorsko-konservatorske delavnice. Tudi v prostoru pod viteško dvorano (ta je v prvem nadstropju), v tako imenovani grajski kleti, kjer je nekoč Vino Brežice hranilo svoja arhivska vina, je prostor, ki bi jim prišel prav kot dodatno prizorišče za razne dogodke. »Projekti za ureditev pritličja so izdelani. Seveda pri tem računamo na razpise, ki pa jih je bilo v zadnjih letih bistveno premalo,« dodaja direktorica.
Kot pojasnjujejo na brežiški občini, je tretja faza ocenjena na šest milijonov evrov in zajema celovito statično sanacijo severnega, zahodnega in južnega dela gradu, zamenjavo instalacij, stavbnega pohištva, ureditev glavnega stopnišča in grajskega dvorišča, sanacijo fresk na stopnišču in v kapelici ter preostalih stenskih poslikav v viteški dvorani. Glavnino obnovitvenih del na gradu so izvedli v obdobju od 2010 do 2013 v dva milijona evrov vredni drugi fazi, za katero so pridobili 1,2 milijona evrov evropskega sklada za regionalni razvoj. Zajemala je prenovo vzhodnega trakta vključno z znamenito, z mitološkimi motivi poslikano viteško dvorano, ki velja za edinstveno baročno galerijo.
V gradu in muzeju pripravijo okoli 250 lastnih in zunanjih dogodkov na leto, od razstav, koncertov do delavnic, ki jih obišče okoli 35.000 obiskovalcev.
