»Veliko jamo gradimo,« so hiteli pripovedovat zavzeti bodoči gradbeniki iz skupin Čebelice in Miške kamniškega vrtca Antona Medveda, ki so se, kot že ničkolikokrat doslej z vzgojiteljicama Heleno in Saro sredi tedna peš podali na Stari grad nad Kamnikom. Kljub opazki, da se jam običajno ne gradi in da je njihova precej podobna stolpu, se niso prav nič zmedli: »Seveda gradimo jamo, a smo jo pokrili, da ne bo mogel nihče vanjo metati kamenja.«
Dekleta so medtem risala po pesku, a se že v naslednjem trenutku skupaj s fanti zapodila za veliko zeleno kobilico, ki je priskakljala s starodavnih razvalin gradu, ki se v zgodovini omenja že v 12. stoletju. »Za otroke je dopoldne na Starem gradu eno samo doživetje, zato se nanj iz vrtca v njegovem podnožju večkrat odpravimo. Le starše dan prej obvestimo, da otroci potrebujejo športno obutev in nahrbtnike, je povedala vzgojiteljica Helena. Dodala je, da za vzpon potrebujejo pičlih 35 minut, čeprav se med potjo ustavijo tudi pri mlinčkih ob potočku in na poti večkrat za nekaj trenutkov zamižijo, da bolje slišijo ptičke in zadihajo s polnimi pljuči. Tudi malčki so se strinjali, da bi zmogli v strmi hrib tudi teči, in se za nameček izkazali še v poznavanju okoliških vrhov, ki jih na grajski terasi visoko nad Kamnikom vedno znova občudujejo. V njihovem poznavanju se je najbolje odrezal Val, Ilhana in Matevž pa sta se za vsak slučaj še pohvalila, da bosta šla jeseni že v šolo.
Spet smo dobrodošli
»Z novim najemnikom se na Starem gradu spet vsi počutimo dobrodošle,« sta nam še zaupali vzgojiteljici in dodali, da v letih, ko je bilo gostišče zaprto, te priljubljene izletniške točke skoraj nihče ni več obiskoval. Malico in vodo si malčki prinesejo iz vrtca v nahrbtnikih, če pa jim česa zmanjka, jih v gostišču vedno prijazno postrežejo. Da je z novim najemnikom gostišče spet prijetno oživelo, sta ocenila tudi Katja in Stojan Debevc iz Kamnika, ki se zato zdaj na grad in Špico spet pogosteje podajata. Tokrat sta zaradi dopusta, ki ga rada preživljata na izletih v bližnjo okolico, lahko prišla že zjutraj.
Vsaj dvakrat na teden prideva na Stari grad, saj smo doma ob sončni strani njegovega vznožja,« je povedal Janez Benkovič, sedemletni Leon pa pristavil, da mu hoja v hrib nikoli ni bila nikakršen izziv. Med počitnicami se rad tudi igra s prijatelji, deset dni je že preživel na Pagu… »Vse kaže, da bodo počitnice prehitro mimo,« se mu je nasmehnil Janez Benkovič, ki se je kot domačin čutil dolžnega pohvaliti tudi prečudovit razgled s Starega gradu. »Zelo se veselimo tudi adrenalinske razgledne ploščadi, ki jo bodo kmalu postavili. Menim pa, da se ob vstopnini domačini na njo ne bomo podali ob vsakem obisku. Zato bi bilo dobro, ko bi na občini poskrbeli, da bi se nekoliko obrezalo preveč razraščeno vegetacijo, kar bi vsem takoj omogočilo pogled tudi na bližnje kraje pod pobočjem, tudi Mekinje, Tunjice… in ne le na mogočne vršace Kamniško-Savinjskih Alp v ozadju,« je prepričan.
Kuhinjo še urejajo
»Na Starem gradu se počutimo izjemno, saj so gostje vedno dobrovoljni in prijazni,« je povedal najemnik gostišča Boris Golob iz Rov, ki se samostojni poti po dvajsetih letih dela v gostinstvu še privaja. »V lepem vremenu nas med tednom obišče vsaj 200 gostov na dan, ob koncu tedna pa še enkrat toliko, a smo lahko že naslednji deževni dan povsem sami,« pravi. Občina doslej z najemniki ni imela ravno srečne roke, saj se marsikdo od njih visoko nad Kamnikom ni najbolje znašel. Zato je vse bolj zanemarjeno gostišče vse bolj životarilo in skoraj šest let samevalo. A so ga zdaj na občini zgledno uredili, tudi okolico z grajskim dvoriščem in plažo vred. Kuhinja in velika restavracija v nadstropju bosta gotovi naslednje leto. »Zato zdaj obiskovalcem poleg pijač in toplih napitkov strežemo le rogljičke, zavitke, palačinke, bureke, pice in podobne prigrizke, za zaključene družbe pa nam hrano pripeljejo iz doline,« je povedal najemnik, ki mu med dopustom in ob koncu tedna pomaga žena Veronika. V gostišču na starodavnih grajskih razvalinah prirejajo tudi koncerte, predavanja, delavnice… Redno zaposlujejo le enega gostinca, sicer pa jim na pomoč priskočijo študentke.
Ponudba in postrežba sta odlični, so ocenili tudi izmučeni srednješolci Jaka, Urban in Nejc iz Šmarce, ki na Stari grad pogosto prikolesarijo. »Res je strmo in adrenalinsko,« se je strinjal zlasti Nejc, ki se je tokrat spotoma na srečo brez posledic tudi »zložil čez balanco«, kot se je sočno izrazil. Grajski rogljički vedno navdušijo tudi poltretje leto starega Sama, ki je z mamo Manuelo Petek Rems in bratom Gašperjem tudi tokrat na vrh pripešačil čisto sam. Večino poti je pravzaprav pretekel, ga je pohvalila mama Manuela.
