Projekt »Biti« je KUD Pozitiv DIC v ljubljanskem domu Ivana Cankarja prvič organiziral pred devetimi leti. Gnala jih je ideja, da je treba v sodobnem svetu, ki se je soočil s »trkom« civilizacij, kultur in ideologij, poiskati skupna povezovalna jedra; eno takih je bila denimo ekologija. Letos so pod drobnogled vzeli integracijo in participacijo mladih na vseh ravneh družbe, ki jo odslikavajo tudi nove tehnologije. O tem, kako najstniki vidijo lastne možnosti, so spregovorili na okrogli mizi.
Mladi ne volijo več
Mladi so na izmenjavo prišli iz različnih kulturnih, etničnih, verskih in socialnih okolij, gre pa za nadaljevanje sodelovanja s stalnimi partnerji – TEATAR 34 iz Novega Sada, Medija Art iz Sarajeva ter Rock school Mostar –, s katerimi je KUD Pozitiv DIC stkal trdne vezi že z evropskim projektom Erazmus+.
»Raziskave kažejo, da mladi niso tako apolitični in nedejavni, kot mislimo, res pa se v klasičnem demokratičnem razmišljanju ali na volitvah pač ne vidijo več,« ugotavlja Drago Pintarič, koordinator projekta. »Mnenja izražajo s pomočjo novih programskih orodij, podpisujejo spletne peticije, zato se bolj kot mladi zdi problematičen sistem, ki ne ponudi enakopravnega okvira; vztraja v svoji rigidnosti, zastarelosti, mladost pa vidi kot problematično. Nas odrasle bi moralo zanimati, kako tehnologijo koristno uporabiti, ne pa da govorimo zgolj o zlorabah in zasvojenostih mladih.«
Cilj: sinhronizacija
Na gledališko-plesni delavnici nastaja več predstav. Ena od treh mentorjev Urška Klajn je povedala, da so se v eni predstavi ukvarjali s Cankarjevimi besedili, o problemih njegovega časa pa razmišljali v sodobnem kontekstu. Zgodila se je že tudi predstava s samo enim rekvizitom, pametnim telefonom. Tehnološka orodja, instagram in druga družbena omrežja pa bo vključevala tudi končna predstava, h kateri bodo prispevali vsi udeleženci vseh delavnic, in sicer po principu »battle«: vsak dobi svoj prostor za ustvarjalnost, vsak vrže kamenček in vpliva na preostale, pri tem pa nihče ni ogrožen, če se izpostavi. »Končni izdelek pripada vsem, lahko celo govorimo o novi obliki komunikacije, sodelovanja in sinhronizacije. To je morda res eksperiment, a na koncu se lahko izdelek pokaže tudi z neko umetniško vrednostjo, saj ga v lastni ustvarjalnosti ne omejujemo,« je še povedal Drago Pintarič.
Dvaindvajsetletni Filip Radovanović iz Sarajeva študira gledališko igro, 17-letni Marko Mičić iz Novega Sada pa se bo na ta študij nedvomno vpisal. Sarajevčan je na izmenjavi že drugič. »To je odlična priložnost za nas mlade, da se zbližamo, še posebno, ker prihajamo iz dežel, ki jih druži nekdanja skupna država, hkrati pa smo si tako različni, da lahko drug drugemu ponudimo različne izkušnje.« Novosadčan je dodal, da je povezovanje v umetnosti največja odlika njihovega druženja. »Ne čutimo nobenih meja, ne jezikovnih ne ideoloških, nimamo nobenih razlogov, da bi se prezirali med seboj.« Za oba pomeni »biti in« tudi neko prilagajanje v vsesplošni težnji k individualnosti. Ni treba biti za vsako ceno drugačen, ugotavljata. Opozarjata pa tudi, da so virtualna prijateljstva drugačna od realnih in da je naloga mladih generacij vzpostaviti ravnotežje med obema svetovoma.
V grafični delavnici ulične umetnosti je 17-letna Glorija Gračnar iz Žalca risala plakat. »Vsak razvija svojo idejo, kaj mu pomeni 'biti in', vsak bo v scenografiji za sklepno predstavo dobil prostor za svojo grafiko, grafit ali zgolj samo napis. Vsak je na svoj način 'in', ima svoj način svobodnega izražanja in to lahko počne tudi prek oblačil.«
Tudi v videodelavnici živahno snemajo podobe za končno scenografijo, medtem ko se glasbena podlaga kuje v rokovski delavnici. Trije mladi iz Mostarja, 17-letni Mario Šimunović za bobni, 15-letni Luka Bago kot vokalist in 15-letni Riad Guzin s solo kitaro, so namreč tudi člani Rock school Mostar in so prišli na izmenjavo že kot oblikovan rokovski bend. Imena še nimajo, igrajo pa, so povedali, alternativni mostarski rok, ki se spogleduje z industrialom in psihedeliko. Za gledališko predstavo bodo sestavili bolj ambientalno glasbo, ki pa bo imela vmes seveda tudi njihove trške rokovske rife.
