Da jezik, četudi ga ne razumeš prav dobro, ni ovira, da se ljudje med seboj ne bi družili in potovali, so minuli teden spoznali vsi, ki svoje tretje življenjsko obdobje preživljajo v PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici. Teden dni so preživeli v družbi prav posebnega gosta, Miquela Ribasa, ki je k njim pripotoval iz Španije v okviru mednarodne izmenjave upokojencev oziroma projekta LinkedAge, ki spodbuja starostnike k novemu življenjskemu slogu in jim omogoča, da spoznavajo tuje kraje in tudi nove ljudi.
Predsodki so kar izginili
»Naši stanovalci so se ga sprva kar malo bali, predvsem zaradi jezika, ki ga nihče ni razumel. Kakšno besedo, kot na primer pozdrav, prosim in hvala smo sicer hitro osvojili in so nam znane tudi iz španskih nadaljevank, kaj več pa seveda ne. A Miquel je ves čas govoril, niti za trenutek se ni ustavil in se sploh ni obremenjeval s tem, ali ga kdo razume ali ne. Čisto zadovoljen je bil, če mu je vsake toliko časa kdo pokimal. S tem smo vsi dobili neko širino, predvsem pa so izginili vsi predsodki in strah pred tujimi jeziki,« pravi strokovna sodelavka za projekte v domu Zimzelen Diana Janežič. Kot je dodala, se je Miquel zelo spoprijateljil z dvema ali tremi stanovalci, s katerimi je neprestano klepetal. »On je govoril špansko, naši seveda slovensko, pa so bili vsi videti zadovoljni, četudi morda niso čisto dobro vedeli, kaj jim Španec želi povedati,« je razkrila Janežičeva. In dodala, da so imeli vsak dan na urniku različne aktivnosti, v katere so vključevali tudi Španca. Tako je pri njih prvič v življenju kegljal na ruski način in pri tem celo prekosil vse sotekmovalce. »Imeli smo tudi tečaj špansko-slovenskega jezika, pri čemer nam je pomagala Zinka Moškon z univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je bila tudi osebna Miquelova spremljevalka in je na tak način utrdila znanje španščine. Sicer pa Miquel govori tudi katalonščino, ki pa je čisto poseben jezik, ki ga govorijo v okolici Barcelone. Še najbolj spominja na francoščino, a ga razume le malo ljudi,« še pove Janežičeva.
V Španiji manjše sobe za višjo ceno
Je pa naša dežela temperamentnega Katalonca izjemno navdušila. »Je zelo drugačna od Španije, kjer imamo veliko ravnine. Vi pa imate Alpe, zato me Slovenija spominja na Nemčijo ali Avstrijo, kjer je tudi veliko gora,« je dejal, ko je po nekaj dneh in ogledu Logarske doline strnil vtise. Čeprav dom, v katerem prebiva v Španiji, leži tik ob morju, tega ni prav nič pogrešal. »Zato pa sem tudi šel drugam,« je dejal in se spomnil svoje pred šestimi leti umrle žene, s katero sta vselej skupaj opazovala otroke, ki so se igrali ob obali. Soproga mu je umrla po hudi prometni nesreči, ki sta jo doživela, vse od takrat pa prejema nekaj čez 700 evrov mesečne rente, nekakšno zavarovalnino. A ta, poleg njegove pokojnine, ki znaša nekaj čez tisoč evrov, še zdaleč ni dovolj za plačilo bivanja v domu, ki v Španiji v povprečju stane kar 2200 evrov na mesec. »Nekaj zato dodam še iz kupnine, ki sva jo z ženo dobila od prodaje hiše,« še pove Ribas, ki ima v enem od domov nastanjeno tudi edino invalidno hčer. Ta je v Španiji obiskala tudi Jožico Kučera, stanovalko doma Zimzelen, ki pa je v minulem tednu prebivala v domu Miquela Ribasa. Ni sicer bivala v njegovi sobi in spala v njegovi postelji, saj so ji poiskali nekoliko večjo, udobnejšo. »Jaz imam v sobi samo posteljo, omaro in stol, lastne kopalnice pa ne,« je še dejal in priznal, da kar ni mogel verjeti očem, ko so ga nastanili v Jožičino sobo, češ, kako udobna je v primerjavi z njegovo. In ima tudi lastno kopalnico. Sicer pa tudi v Španiji država tistim, ki plačila ne zmorejo, primakne nekaj denarja. »Seveda pa si kavice in še kakšne priboljške plačujem sam,« je še dejal Španec, ki je 41 let delal kot kontrolor v eni od tekstilnih tovarn, ki je zdaj ni več. V tem se Španija skoraj nič ne razlikuje od Slovenije. Pa bi v Sloveniji ostal, če bi lahko? »Ja, to pa,« nam je priznal, saj da ga je naša dežela prevzela. A je bilo to potovanje njegovo zadnje, zato mu bo verjetno toliko bolj ostalo v spominu. »Priznam, da sploh nisem vedel, kje in kakšna je vaša dežela, zanjo sem slišal le v povezavi z nogometom,« je še priznal Katalonec, ki kondicijo vzdržuje z vsakodnevno telovadbo.